V Ljubljani je v starosti več desetletij aktivnega delovanja umrl Peter Barbarič, ki je bil uveljavljen kot radijski novinar, urednik, publicist, prevajalec, glasbeni kritik in promotor. Barbarič je veljal za enega ključnih sooblikovalcev slovenske in širše regionalne glasbene krajine, svojo pot pa je začel kot dolgoletni sodelavec Radia Študent. Njegovo delo je pustilo neizbrisen pečat na Radioteleviziji Slovenija, kjer je opravljal naloge voditelja in glasbenega urednika. Poleg medijskega ustvarjanja je bil tesno povezan z glasbeno sceno tudi neposredno, saj je sodeloval s številnimi zasedbami ter deloval kot didžej v ljubljanskih klubih. Slovenski glasbenoinformacijski center (Sigic), ki je vest o njegovi smrti objavil, ga izpostavlja kot nepogrešljivo osebnost domače kulture. Barbaričevo udejstvovanje je obsegalo širok spekter kulture, od publicistike do aktivnega promoviranja glasbene umetnosti. S svojim strokovnim znanjem in predanostjo je desetletja usmerjal razvoj slovenske alternativne in popularne glasbe, s čimer je pomembno vplival na generacije poslušalcev in ustvarjalcev v slovenskem prostoru.

Oddaja Japajade šov se je po odločitvi vodstva Radiotelevizije Slovenija (RTV) nepričakovano poslovila s televizijskih zaslonov. Priljubljena voditeljica Lucija Vrankar je ob koncu sodelovanja na družbenem omrežju Instagram objavila čustveno sporočilo, v katerem se je zahvalila sodelavcem in zvestim gledalcem za podporo. Njen zapis je sprožil številne odzive javnosti, ki je nad nenadno prekinitvijo predvajanja oddaje izrazila obžalovanje. Novica o ukinitvi oddaje je presenetila tako širšo javnost kot tudi ekipo, ki je sodelovala pri ustvarjanju vsebine. Voditeljica je v svojem zapisu poudarila močno povezanost z občinstvom, ki je oddajo redno spremljalo. Kljub uradnemu koncu na nacionalni televiziji podrobnosti o morebitnem nadaljevanju projekta na drugih platformah trenutno še niso znane. Odzivi gledalcev na družbenih omrežjih kažejo na visoko stopnjo priljubljenosti oddaje, ki je veljala za eno izmed prepoznavnih vsebin v svojem terminu. Vodstvo RTV Slovenija se o konkretnih razlogih za ukinitev v javnih objavah še ni podrobneje izreklo, kar je v medijskem prostoru sprožilo dodatna ugibanja o programskih spremembah na javnem zavodu.

Svet RTV Slovenija je na izredni seji z devetimi glasovi za potrdil poslovni načrt javnega zavoda za leto 2026, ki predvideva popolno uravnoteženost proračuna. Prihodki in odhodki so načrtovani v višini nekaj manj kot 162,9 milijona evrov, kar pomeni, da bo zavod leto končal brez primanjkljaja. Dokument, ki ga je uprava pod vodstvom Natalije Gorščak označila za uresničljivega, vključuje tako programsko-produkcijski kot finančni načrt, čeprav je bilo v razpravi izpostavljeno, da pogoji niso idealni. Sprejeti načrt temelji na predhodnih projekcijah o racionalizaciji poslovanja, ki so vključevale tudi načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih za več kot sto oseb v primerjavi s koncem leta 2024. Vodstvo zavoda s tem korakom zasleduje cilj dolgoročne finančne stabilizacije javnega medijskega servisa, kar je ključno za nemoteno izvajanje programskih obveznosti v prihodnje. Člani sveta so ob glasovanju poudarili nujnost doslednega izvajanja vseh začrtanih ukrepov za dosego finančnega ravnovesja.

Slovenski glasbenici Nives Cilenšek, ki deluje pod umetniškim imenom Zevin, in Eva Marija bosta svojo pot na tekmovanje za pesem Evrovizije 2026 iskali na predizborih v tujini. Odločitev glasbenic sledi napovedi, da Slovenija zaradi sodelovanja Izraela na prihodnjem izboru ne bo sodelovala. Nives Cilenšek se je s skladbo My Mind uvrstila na hrvaški nacionalni izbor Dora 2026, medtem ko bo Eva Marija s pesmijo Mother Nature nastopila na luksemburškem predizboru. Odsotnost Slovenije na uradnem tekmovanju je povzročila nenavaden položaj, v katerem slovenski talenti zastopajo tuje nacionalne radiotelevizije. Kljub političnim razlogom za umik nacionalne televizije RTV Slovenija, glasbenici s svojo udeležbo ohranjata slovensko prisotnost na mednarodnem glasbenem prizorišču. Obe skladbi sta že pritegnili pozornost javnosti v regiji in širše v Evropi, saj gre za uveljavljeni ustavralki v svojih žanrih.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) je na izredni seji sprejel predlog finančnega in poslovnega načrta za leto 2026. Dokument, ki ga je podprlo devet svetnikov, trije so bili proti, dva pa vzdržana, predvideva stabilizacijo poslovanja javnega zavoda. Po načrtih vodstva bo RTV Slovenija omenjeno proračunsko leto končala brez finančnega primanjkljaja, kar predstavlja ključen cilj za dolgoročno vzdržnost medijske hiše. Sprejetje načrta je bilo nujno za zagotovitev nemotenega delovanja vseh programov in storitev, ki jih zavod nudi javnosti. Čeprav so se nekateri svetniki pri glasovanju vzdržali ali bili proti, večinska podpora pomeni zeleno luč za uresničevanje zastavljenih ciljev v prihodnjem obdobju. Načrt se osredotoča na optimizacijo stroškov in učinkovito rabo sredstev ob ohranjanju standardov javnega obveščanja.

Ljubljanski župan Zoran Janković je pred parlamentarno preiskovalno komisijo pričal o domnevnih zlorabah pri gradnji kanala C0. Zatrdil je, da je kanal popolnoma varen in da ne bo ogrozil pitne vode, temveč jo bo celo izboljšal. Kot dokaz je navedel vseh osem izdanih gradbenih dovoljenj.

Igor Kadunc, nekdanji generalni direktor RTVS, je ostro obsodil predsednico uprave RTV Slovenija, Natalijo Gorščak, zaradi njene vpletenosti v hitre spremembe zakona o RTV Slovenija. Kadunc je izrazil zaskrbljenost nad zlizanostjo s politiko pri "popravljanju" zakona.

Odbor DZ za kulturo je na nujni seji potrdil dopolnjeni predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Za potrditev je glasovalo devet poslancev, proti pa je bil en. Poslanci SDS so sejo obstruirali, novinarski sindikati pa so do predloga kritični.

Slovenija in Irska naj bi se odločili za bojkot prihajajoče Evrovizije zaradi dovoljene udeležbe Izraelu. Predsednica Upravnega odbora RTV Slovenija, Natalija Gorščak, je dejala, da se bojkotu pridružujejo tudi Španija in Nizozemska. Razlog za bojkot je nestrinjanje z udeležbo Izraela zaradi humanitarnih posledic vojne v Gazi in obtožb o nepoštenih praksah glasovanja. TV Slovenija naj bi bila pobudnica debate znotraj Evropske radiodifuzne zveze (EBU) glede kontroverznosti udeležbe Izraela.

Slovenija, Irska, Španija in Nizozemska so napovedale bojkot Evrovizije zaradi dovoljenega sodelovanja Izraelu. RTV Slovenija je potrdila, da Slovenija ne bo sodelovala na naslednji Evroviziji, pri tem pa se sklicuje na humanitarne posledice vojne v Gazi in obtožbe o nepravilnostih pri glasovanju. Direktorica TV Slovenija je dejala, da ne želi stati na odru z državo, ki izvaja genocid. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je kljub pozivom k izključitvi Izraelu dovolila sodelovanje, pri čemer so sprejeli nova pravila za zaščito integritete tekmovanja. Nemčija se bo umaknila, če bo Izrael izključen.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, ki bo potekala na Dunaju, zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje. Države so se za ta korak odločile zaradi izraelske vojne v Gazi. BBC je izrazila podporo odločitvi EBU, medtem ko druge države, kot je Malta, nameravajo sodelovati kljub pozivom k bojkotu. EBU je zavrnila glasovanje o izključitvi Izraela, kar je sprožilo kritike in grožnje z bojkotom.

Španija, Irska, Slovenija in Nizozemska so napovedale bojkot Evrovizije 2026, ker je bilo Izraelu dovoljeno tekmovati. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je potrdila udeležbo Izraela, kar je sprožilo odziv omenjenih držav, ki so že pred tem grozile z umikom zaradi vojne v Gazi in domnevnih nepravilnosti pri glasovanju. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko druge države razmišljajo o pridružitvi bojkotu. Malta pa je kljub pozivom h bojkotu potrdila svojo udeležbo.

Španija, Irska, Slovenija in Nizozemska so napovedale bojkot Evrovizije 2026 zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje. Države so izrazile nestrinjanje s to odločitvijo zaradi vojne v Gazi in domnevnih nepravilnosti pri glasovanju. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko se druge države morda pridružijo bojkotu.

Španija, Irska, Slovenija in Nizozemska so napovedale bojkot Evrovizije 2026, potem ko je bilo Izraelu dovoljeno tekmovati. Razlog za bojkot je nestrinjanje z odločitvijo Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli udeležbo na tekmovanju zaradi vojne v Gazi. Nekatere države so že pred tem pozivale k izključitvi Izraela iz tekmovanja.

Španija, Irska, Slovenija in Nizozemska so napovedale bojkot prihajajoče Evrovizije leta 2026, ki bo potekala na Dunaju, zaradi odločitve organizatorjev, da Izraelu dovolijo sodelovanje. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je potrdila udeležbo Izraela, kar je sprožilo odziv omenjenih držav, ki nasprotujejo izraelski politiki in vojni v Gazi. Poleg tega so nekatere države izrazile zaskrbljenost zaradi domnevnih manipulacij z glasovanjem. BBC je podprla odločitev EBU, medtem ko so se pojavili pozivi k udeležbi palestinskih umetnikov.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, ki bo potekala na Dunaju, zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje. Te države so izrazile nestrinjanje z udeležbo Izraela zaradi vojne v Gazi in domnevnih manipulacij z glasovanjem. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko so se Islandija in druge države prav tako pridružile bojkotu, kar je povzročilo eno največjih kriz v zgodovini Evrovizije.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, ker je bilo Izraelu dovoljeno tekmovati. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je potrdila udeležbo Izraela, kar je sprožilo kritike in odločitev štirih držav o umiku. Razlog za bojkot je nezadovoljstvo z ravnanjem Izraela v Gazi in domnevne manipulacije z glasovanjem na tekmovanju.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, potem ko je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) potrdila udeležbo Izraela na tekmovanju. Države so se za ta korak odločile zaradi nestrinjanja z izraelsko politiko in vojno v Gazi. Odločitev EBU je sprožila burne odzive, medtem ko BBC podpira odločitev o dovolitvi sodelovanja Izraelu. Nekatere države so že izrazile možnost, da se pridružijo bojkotu, kar bi lahko povzročilo finančne težave za organizatorje tekmovanja.

Irska radiotelevizija (RTE) je uradno potrdila bojkot Evrovizije 2026 zaradi udeležbe Izraela. Francija je potrdila svojo udeležbo in zavrnila bojkot. Številne druge države izražajo zadržanost glede udeležbe Izraela.

Kljub nasprotovanju in grožnjam z bojkotom več držav, med njimi Nizozemske in Irske, bo Izrael sodeloval na Evroviziji 2026. Nizozemska radiotelevizija (NPO) je prevzela organizacijo dogodka, potem ko je AvroTros odstopil zaradi kontroverzne udeležbe Izraela. Wolfram Weimer je izjavil, da Nemčija ne bi smela sodelovati, če bo Izrael izključen. Evropska radiodifuzna zveza (UER) preiskuje Izrael zaradi suma goljufanja pri glasovanju.

RTV Slovenija se zaradi sodelovanja Izraela na letošnji Evroviziji na Dunaju ne bo udeležila te prireditve, niti ne bo prenašala dogodka. Predsednica uprave RTV Slovenija, Natalija Gorščak, je spomnila, da je EBU po ruski agresiji na Ukrajino prepovedala sodelovanje ruskemu predstavniku, medtem ko si v primeru Izraela tega ne upa storiti. Gorščak je izpostavila, da Slovenija s tem dejanjem izraža solidarnost z 20.000 umrlimi otroki v Gazi.

Evropska radiodifuzna zveza je odločila, da bo Izrael lahko sodeloval na Evroviziji 2026 v Avstriji, kar je sprožilo proteste. Poleg Irske, Španije in Nizozemske se je bojkotu pridružilo še več držav. BBC je podprl odločitev o sodelovanju Izraela.

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je ostro obsodilo namero vodstva RTV Slovenija, ki naj bi spremenilo koncept oddaje Tarča. ZNP meni, da za tem manevrom stoji vladna politika, ki prek nastavljenih ljudi na vodilnih položajih na RTV Slovenija želi utišati oddajo.

Radiotelevizija Slovenija za leto 2026 načrtuje presežek v višini 8000 evrov, pri čemer naj bi prihodki znašali 162,91 milijona evrov, odhodki pa 162,90 milijona evrov. Predvideno je tudi zmanjšanje števila zaposlenih za 108 v primerjavi s koncem leta 2025. Svet zavoda bo predlog programsko-produkcijskega načrta obravnaval danes.

Slovenska karitas in RTV Slovenija bosta v sredo, 26. novembra 2025, v Dvorani Golovec v Celju pripravili 35. dobrodelni koncert Klic dobrote za slovenske družine v stiski. Koncert bo prenašala TV SLO 1, Radio Slovenija in Radio Ognjišče. Dogodek sovpada s Tednom Karitas, ki letos poteka pod geslom "Na poti upanja".

Vlada je pripravila predlog novele zakona o RTVS, ki poleg že omenjenega nadzora finančnega odbora predvideva tudi financiranje glasbene produkcije in narodnostnih programov iz državnega proračuna. Višina sredstev za narodnostne programe bo znašala desetino zbranega rtv-prispevka v preteklem letu.

V 91. letu starosti je umrl Črt Škodlar, lutkar, režiser in filmar, znan po svoji domiselnosti in tehnični dovršenosti pri animaciji marionet. Ustvaril je več dokumentarnih, eksperimentalnih in kratkih animiranih filmov ter bil pobudnik prvega slovenskega barvnega celovečernega lutkovnega filma Zvezdica Zaspanka.

Priljubljena oddaja Tarča na RTV Slovenija bo doživela korenite spremembe, ki jo bodo po napovedih direktorice Ksenije Horvat naredile neprepoznavno. Spremembe so načrtovane po ukinitvi oddaje Pogledi Slovenije leta 2013. Seje komisij sveta RTV trenutno obravnavajo programske vsebine.

Šansonjerka Vita Mavrič je v Cankarjevem domu izvedla koncert La vita e bella, kjer se je s člani orkestra in Big banda RTV Slovenija ozrla v preteklost in prihodnost. Predstavila je nove skladbe in se spomnila na ustvarjalce, ki so zaznamovali njeno glasbeno pot, med njimi Boruta Lesjaka in Arsena Dedića.

Evropska komisija je zavrnila obtožbe evroposlanca Milana Zvera o vmešavanju Bruslja v delo slovenskega ustavnega sodišča v zvezi z zakonom o RTV Slovenija. Poudarili so, da nekdanja podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova med obiskom v Ljubljani marca 2023 s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom ni razpravljala o tej zadevi.

Evropska komisija je na zahtevo evropskega poslanca Milana Zvera razkrila vsebino dokumentacije glede obiska nekdanje podpredsednice komisije Vere Jourove v Sloveniji marca 2023. Zver trdi, da dokumentacija dokazuje, da je bil namen obiska vplivati na tedanjega predsednika ustavnega sodišča.

Na spletnih portalih demokracija.si in moja-dolenjska.si se je oglasila novinarka, ki trdi, da je morala oditi zaradi kritičnega poročanja o vladi Roberta Goloba. Po njenih besedah naj bi šlo za doslej nevidene politične pritiske na medije. Vlada naj bi si ob pomoči ustavnega sodišča podredila RTV Slovenija, prevzela Siol in preko Martina Odlazka obvladuje del rumenega tiska.

Na RTV Slovenija naj bi se odvijala čistka v ekipi oddaje Tarča. Po poročanju portala info360.si naj bi bil odpuščen urednik Boštjan Kogovšek, novinarka pa naj bi bila kaznovana. Obstaja tudi možnost, da bo z mesta voditeljice umaknjena Erika Žnidaršič, dolgoletni obraz oddaje.

Odvetnik premierja Roberta Goloba, Stojan Zdolšek, je v svoji odvetniški pisarni zavrnil odgovarjanje na vprašanja novinarke Tarče, kar je sprožilo odziv Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Zdolšek je svoje ravnanje opravičil z besedami, da ne bo hodil k ljudem brez manir. ZNP je kritičen do tega, da najvišji politiki komunicirajo z novinarji preko odvetnikov, in obsoja takšno ravnanje.

V Srbiji je bilo danes pretežno oblačno in hladno, zlasti v osrednjih, južnih in vzhodnih predelih, kjer je deževalo. Na visokogorju južne Srbije je bilo zjutraj in dopoldne mogoče opaziti rahel sneg. Pihal je okrepljen severni veter, temperature pa so bile za nekaj stopinj nižje kot prejšnji dan. V torek se pričakuje razvedritev.

Slovenske gore in hribi so bili priča prvim obilnim snežnim padavinam te jeseni, kar je povzročilo izdajo oranžnega opozorila. Snežne padavine so prizadele celotno državo in ustvarile zimsko vzdušje.

Reševalne ekipe v Sloveniji so našle truplo enega od treh hrvaških planincev, ki jih je odnesel snežni plaz. Iskanje preostalih dveh planincev se nadaljuje, vendar ga otežuje slabo vreme. V reševalni akciji sodeluje okoli 60 ljudi.

Gorska služba reševanja Slovenije je sporočila, da so našli trupla vseh treh hrvaških planincev, ki jih je v nedeljo zasul plaz pod vrhom Tosca v Julijskih Alpah. Planinci so bili iz Splita in okolice, eden izmed njih pa naj bi bil iz Šibenika. Reševalna akcija je zaključena.

Po enoletnem premoru se v ljubljansko Dramo vrača program Ars in Drama, ki povezuje RTV Slovenija in SNG Drama Ljubljana. Otvoritev sezone je potekala z gala jazzovskim koncertom Jazz Gala 80 & 50 na Velikem odru Drame pod dirigentskim vodstvom Tadeja Tomšiča, s posebnim gostom, svetovno priznanim avstrijskim glasbenikom.

Na slovesnosti na Nanosu je bil ob 70-letnici tamkajšnjega oddajnika uradno naznanjen začetek oddajanja v dveh novih nacionalnih digitalnih radijskih omrežjih DAB+ R4 in R5. Ta korak predstavlja nadaljevanje digitalizacije radia v Sloveniji, ki naj bi prinesla širšo pokritost, stabilnejši sprejem in večjo ponudbo radijskih vsebin.

Primanjkljaj javnih financ v Sloveniji je v prvi polovici leta dosegel 800 milijonov evrov, kar je 750 milijonov evrov več kot lani, kot poroča Fiskalni svet. Minister za finance, Klemen Boštjančič, je za RTV Slovenija izjavil, da je ta primanjkljaj v skladu z načrti, kar je vzbudilo presenečenje in različne odzive.

Pet oseb je umrlo v prometni nesreči, ki se je zgodila danes okoli 10.30 na štajerski avtocesti Maribor–Ljubljana, v bližini izvoza Slovenske Konjice, oziroma pri počivališču Tepanje, ko je kombi ukrajinskega državljana s sedmimi potniki trčil v stoječi tovornjak, ki ga je vozil ruski državljan. Vsi pokojni so bili tuji državljani, dve osebi pa sta bili poškodovani, pri čemer je bil voznik kombija lažje poškodovan.

Medtem ko so meteorologi napovedovali nove supercelične nevihte, je območje Nove Gorice že zajelo močno neurje, ki se je hitro premikalo proti notranjosti Slovenije. Nevihta je prinesla grmenje in točo, saj se je nebo 'odprlo', tla pa so 'gorela'.

Zahodno Slovenijo je popoldne zajelo močno neurje, ki se je pomikalo proti Kranju in Kamniku, nato pa proti Pohorju in Mariboru. Neurje je povzročilo izpade elektrike, saj je več tisoč gospodinjstev ostalo brez elektrike, in naredilo škodo zaradi močnega vetra. V Ljubljani je veter povzročil škodo. Meteorološka opozorila so bila izdana tudi za Istro in Kvarner na Hrvaškem.