Romunski minister za razvoj Cseke Attila je napovedal uvedbo strožjih pravil za davkoplačevalce, ki se s pomočjo zakonodajnih vrzeli izogibajo plačilu lokalnih davkov. Minister je izpostavil predvsem lastnike luksuznih avtomobilov, ki izkoriščajo pomanjkljivosti v sistemu, s čimer neposredno oškodujejo lokalne proračune. Po njegovih besedah se lokalne oblasti vsako leto spopadajo z dvema skupinama državljanov: tistimi, ki svoje obveznosti poravnajo pravočasno, in tistimi, ki aktivno iščejo načine za utajo. Načrtovane spremembe zakonodaje so usmerjene v omejevanje števila dolžnikov državi in zagotavljanje pravičnejše porazdelitve davčnega bremena. Vlada namerava zapreti vrzeli, ki so doslej omogočale, da so se nekateri lastniki dragih vozil izognili visokim dajatvam, kar je povzročalo znatne izpade prihodkov v občinskih blagajnah. S tem ukrepom želijo okrepiti finančno disciplino in povečati učinkovitost pobiranja davkov na lokalni ravni. Cseke Attila je poudaril, da je takšno ravnanje neodgovorno do skupnosti, saj lokalne storitve in infrastruktura temeljijo prav na teh prispevkih. Nova pravila bodo predvidoma uvedena v kratkem, ko bodo pripravljeni vsi podzakonski akti, ki bodo natančneje določili postopke nadzora in sankcioniranja kršiteljev. Cilj vlade je vzpostaviti sistem, v katerem bo izogibanje plačilu postalo težje in finančno manj privlačno za posameznike z visokimi premoženjskimi statusi.

Romunska vlada je v nedeljo podala uradno pojasnilo glede odločitve o zvišanju davkov na stavbe, zemljišča in motorna vozila, ki je v javnosti sprožilo precejšnje nezadovoljstvo. Po navedbah vlade so bili ti ukrepi nujni zaradi prevzetih obveznosti v okviru fiskalne reforme in nujnega zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Poudarili so, da država na področju obdavčitve nepremičnin znatno zaostaja za povprečjem Evropske unije, saj ti prihodki v Romuniji predstavljajo le 0,55 % bruto domačega proizvoda, medtem ko je povprečje v EU 1,85 %. Eden ključnih argumentov vlade je bila dejstvo, da so prejšnje administracije to odločitev dlje časa odlagale, zaradi česar davčne stopnje niso bile usklajene z inflacijo, stopnja pobranih davkov pa je ostala nizka. Novi ukrepi bodo najbolj opazno vplivali na lastnike hibridnih vozil, za katera se bodo dajatve v nekaterih primerih zvišale tudi do desetkrat. Vlada pričakuje, da bodo ti ukrepi do leta 2026 v državni proračun prinesli približno 3,7 milijarde romunskih leov dodatnih sredstev. Poleg neposrednih finančnih učinkov vlada poudarja, da je bila reforma neizogibna za zagotovitev dolgoročne fiskalne stabilnosti države. Kljub negativnim odzivom javnosti in gospodarstva uradni Bukarešta vztraja, da trenutnega stanja, ko so dajatve na nepremičnine med najnižjimi v Evropi, ni bilo več mogoče ohranjati brez ogrožanja javnih financ in razvojnih ciljev države.

Ukrajinski obrambni minister Denîs Šmihal se je uradno zahvalil Romuniji za finančni prispevek v višini 50 milijonov evrov, ki bo namenjen krepitvi ukrajinske obrambe. Sredstva so bila dodeljena v okviru mehanizma, dogovorjenega z Združenimi državami Amerike, kar poudarja usklajeno mednarodno prizadevanje za podporo Kijevu v času trajajočih spopadov. Po navedbah ukrajinske strani je ta tranša finančne pomoči ključnega pomena za vzdrževanje obrambnih zmogljivosti države. Romunska vlada s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo aktivne zaveznice v regiji, medtem ko ukrajinski uradniki izpostavljajo, da je prav takšna neposredna podpora bistvena za stabilnost fronte. Finančna sredstva bodo po pričakovanjih uporabljena za nabavo vojaške opreme in logistično podporo oboroženim silam.

Evropsko sodišče je potrdilo pristojnost Evropske unije za določanje pravil o minimalni plači v Evropi. Sodišče je zavrnilo tožbo Danske in s tem potrdilo veljavnost direktive o minimalni plači, vendar je hkrati razveljavilo nekatere ključne zahteve te direktive.

Romunska vlada je na predlog Ministrstva za razvoj potrdila deset novih občin kot območja z viri za turizem. Ta status jim omogoča prednostni dostop do investicij in financiranja, namenjenega razvoju turizma.

Dve sindikalni zvezi v izobraževanju v Romuniji, Federacija sindikatov za svobodno izobraževanje in Federacija sindikatov izobraževanja "Spiru Haret", sta kritični do romunske vlade, ker je za leto 2026 preložila izplačilo nekaterih zneskov, določenih s sodnimi odločbami. Sindikata vlado obtožujeta kršenja pravic zaposlenih in napovedujeta posledice zaradi te odločitve. Sindikata situacijo označujeta za diktaturo vlade.

Sindikat uslužbencev v romunski vladi (SAALG) je poslal odprto pismo Evropski komisiji, Mednarodni organizaciji dela (MOD) in Evropskemu varuhu človekovih pravic, v katerem opozarja na "zlorabe" in kršitve evropskih ter mednarodnih standardov. Sindikat trdi, da vlada izvaja pritiske in ustrahuje uslužbence, ter da je retorika do njih sovražna. SAALG se je odločil za ta korak zaradi restrukturiranja in drugih ukrepov, ki po njihovem mnenju kršijo sindikalne pravice.

Romunska vlada pod vodstvom ministra Dragoşa Pîslaruja pripravlja tretji sveženj gospodarskih ukrepov, namenjen spodbujanju gospodarstva in naložb. Poudarek bo na podpori malim in srednjim podjetjem (MSP), ki bi lahko prejela do 40% nepovratnih sredstev. Sveženj naj bi spodbudil konkurenčnost, izvoz in privabil nove naložbe.

V Romuniji so potekali protesti sindikatov iz zdravstva, šolstva in pristaniškega sektorja v Konstanci proti vladnim reformam, ki jih je sprejela vlada. Protesti so se razširili tudi med sodnike in tožilce, ki nasprotujejo reformi pokojninskega sistema. Sindikati zahtevajo višje plače in pravičnejše pokojnine, medtem ko učitelji ne izključujejo stavke ob začetku šolskega leta.

V Romuniji so se sodniki in tožilci po vsej državi odločili za proteste proti predlogu zakona, ki spreminja pokojninski sistem za magistrat. Protesti vključujejo prekinitev dela in obravnavo samo nujnih primerov. Medtem ko se institucije pravosodnega sistema pridružujejo protestom, je protikorupcijski urad (DNA) izrazil podporo protestom, vendar se je odločil, da ne bo prekinil svojega delovanja. DNA zahteva umik predloga zakona.

Rusija je izrazila nasprotovanje morebitnemu pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino v primeru mirovnega sporazuma med Kijevom in Moskvo. Hkrati je Kremelj dejal, da mora biti vsako srečanje med Putinom in Zelenskim dobro pripravljeno. Kanadski premier Mark Carney meni, da se Putin izogiba srečanju z Zelenskim iz strahu pred pogovorom o končanju vojne. Steve Whitcoff, posebni odposlanec ameriškega predsednika, je izrazil prepričanje, da so pogajanja na visoki ravni med Rusijo in Ukrajino neizogibna. Obenem naj bi Putin Ukrajini predstavil mirovni predlog, ki pa ga Kijev verjetno ne bo sprejel.

Romunska vlada je na zahtevo nekdanjega predsednika Traiana Băsescuja sprejela zaupno odločitev o dodelitvi stanovanja. Ta poteza sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo zakon, s katerim so mu bile odvzete privilegije po koncu mandata. Gre za stanovanje v bloku.

V Romuniji so se ponovno pojavile napetosti znotraj vladne koalicije. Socialdemokratska stranka (PSD) je ostro kritizirala stranko USR, češ da ne prispeva k vladnim reformam in se osredotoča le na obtoževanje PSD-ja zaradi nepripadnosti na sestankih koalicije. PSD poudarja, da je sama aktivno vključena v pripravo zakonodajnih projektov, medtem ko USR po njihovem mnenju ne stori nič konstruktivnega.

Romunska vlada pripravlja nujni odlok, ki bo prepovedal hkratno prejemanje pokojnine in plače za zaposlene v javnem sektorju. Izjeme ne bodo dovoljene, cilj pa je zmanjšati privilegije. Zaposleni bodo lahko delali do 70. leta starosti, vendar brez prejemanja pokojnine. Ukrep bo veljal tudi za vojake in nekdanje vojake. Predlog blokira tudi premestitve in napotitve med institucijami.

Romunski premier Ilie Bolojan je od vladnih institucij zahteval podrobna poročila o stroških, vključno s plačami, sedeži in proračuni, da bi zmanjšal javne izdatke. Institucije morajo do 19. avgusta predložiti poročila o stroških, kadrovski strukturi in uspešnosti, da bi izvedli reforme in zmanjšali stroške.

Romunska vlada naj bi na seji naslednji teden sprejela akt, s katerim bo nekdanjemu predsedniku Traianu Băsescuju dodelila uradno rezidenco. Po besedah ​​tiskovne predstavnice vlade, Ioane Dogioiu, naj bi bil projekt sprejet na naslednji seji vlade, potem ko je bil že enkrat preložen.

Romunski premier Ilie Bolojan je od vseh 36 institucij, ki so podrejene vladi, zahteval predloge za reorganizacijo v samo devetih dneh, s ciljem povečanja učinkovitosti in zmanjšanja stroškov dela. Bolojan je poudaril potrebo po ponovnem pregledu dodatkov in digitalizaciji storitev. Premier je zahteval tudi zmanjšanje števila zaposlenih za 20% v vseh institucijah v sklopu širše reorganizacije uprave.

Romunska vlada je odpravila zgornjo mejo 50.000 lejev za plačila s kartico. Minister za finance, Alexandru Nazare, je sporočil, da bodo morali trgovci ponujati možnost plačila z gotovino in elektronskimi plačilnimi sredstvi. Odpravlja se obveznost za trgovce, ki imajo več kot 50.000 lejev prihodkov, da imajo POS terminal in sprejemajo kartice.

Španski sistem socialne varnosti bo kaznoval delavce, ki so prispevali le 15 let in se bodo upokojili leta 2025. Poleg tega članek navaja, da sistem pokojninskega zavarovanja v Španiji oškoduje tiste, ki se odločijo za predčasno upokojitev ali imajo malo let delovne dobe. V Mehiki pa je za dosmrtno pokojnino pri IMSS (Instituto Mexicano del Seguro Social) pod režimom 97 potrebno izpolnjevati določene pogoje glede števila tednov prispevanja.

Nekdanji minister PSD Marius Budăi je dejal, da bi morali poslanci iz okrajev v Moldaviji glasovati za prihodnjo nezaupnico, če bodo ustavljena dela na avtocestah A7 in A8. Dodal je, da bi ustavitev gradnje avtocest v Moldaviji lahko bila razlog za padec vlade Bolojana.

V Bukarešti so krsto z ostanki Iona Iliescuja razstavili pred državnim pogrebom. Iliescu je umrl 5. avgusta 2024 v starosti 95 let, pri čemer ostajajo številna neodgovorjena vprašanja o njegovi vlogi v revoluciji leta 1989 in dogodkih v mineriadi junija 1990.

Romunski minister za razvoj, Cseke Attila, je napovedal, da vlada načrtuje zmanjšanje števila delovnih mest v lokalni upravi za 20 odstotkov. Ta ukrep je del drugega paketa fiskalnih ukrepov, s katerimi želi vlada doseči večjo učinkovitost v javni upravi, tako na lokalni kot na državni ravni. Paket ukrepov bo kmalu predložen v obravnavo parlamentu.

Romunska vlada je uradno začela priprave na državni pogreb, saj je zdravstveno stanje Iona Iliescuja kritično. V ta namen je bil sklican odbor, ki bo organiziral vse potrebno. Vlada je tudi razkrila postopek organizacije pogreba, da bi javnost imela vpogled v podrobnosti.

V Romuniji so močne poplave prizadele območji Suceava in Neamț. Po besedah Raeda Arafata, vodje oddelka za nujne primere, je bilo v Suceavi poškodovanih več kot 680 hiš, od tega je 41 popolnoma uničenih, v Neamțu pa je bilo prizadetih 170 hiš. V reševalnih akcijah so uporabili tudi helikopterje, s katerimi so rešili 120 ljudi. Vlada obljublja pomoč prizadetim.

Romunska vlada je poslala nujno humanitarno pomoč prebivalcem okrožij Neamț in Suceava, ki so jih prizadele hude poplave. Pomoč obsega hrano, pitno vodo, modularne konstrukcije, oblačila, gorivo in druge nujne potrebščine. Material je bil zagotovljen iz državnih rezerv po odločitvi Nacionalnega komiteja.

Premier Ilie Bolojan je reagiral na obtožbe, da prejema denar za najemnino od senata kljub bivanju v vili RA-APPS, in dejal, da je šlo za obžalovanja vredno napako. Vlada je sporočila, da Bolojan ni zahteval denarja in da je 1. julija 2025 uradno zahteval odpoved pavšalnega zneska.

Romunska vlada je danes, 20. junija, razpravljala o mehanizmu za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Ta odločitev določa nacionalni mehanizem za sprejemanje odločitev o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v skladu z veljavnimi predpisi. Srečanje vlade je bilo sklicano ob 11. uri, da bi odobrili osnutek sklepa za vzpostavitev nacionalnega mehanizma.

Romunski premier Ilie Bolojan je v torek zagotovil, da bo vlada nudila podporo vsem državljanom, ki so jih prizadele poplave v županijah Neamț in Suceava. Obljubil je obnovo uničene infrastrukture in domov.

Romunska vlada in ministrstvo za obrambo sta odločno zanikala lažne videoposnetke, ustvarjene z umetno inteligenco, ki so krožili po družbenih omrežjih. V teh posnetkih je bil premier Ilie Bolojan lažno prikazan, kot da napoveduje vstop Romunije v vojno. Vlada je sporočila, da Romunija ne bo vstopila v vojno in da je država varna. Poudarili so, da gre za kampanjo dezinformacij.

David Popovici, eden najnadarjenejših plavalcev svoje generacije, je razkril, da ga je tri dni pred finalom svetovnega prvenstva zajel velik strah, zaradi česar je celo želel odstopiti od tekmovanja. Po zmagi na 200 metrov prosto, kjer je osvojil zlato medaljo, so organizatorji, World Aquatics, potrdili, da so medalje na letošnjem svetovnem prvenstvu v Singapurju izdelane iz recikliranih aluminijastih pločevink, kar je del okoljske pobude.

Predsednik Nacionalnega sindikalnega bloka (BNS) Dumitru Costin je po posvetovanjih z vlado ostro kritiziral dva paketa fiskalnih ukrepov ter izjavil, da se država obnaša kot "huligan" z dvema "ljubicama" - Moldavijo in Ukrajino. Costin je pozval vlado Bolojan, naj spremeni svoj odnos, saj se država obnaša kot "huligan".

Romunska vlada je potrdila, da sta se romunski premier Ilie Bolojan in madžarski premier Viktor Orbán srečala v sredo, 23. julija, ob 19. uri v palači Victoria v Bukarešti. Srečanje je bilo označeno kot neformalno in je bilo organizirano na zahtevo madžarskega premierja. To je potrdila vladna tiskovna predstavnica Ioana Dogioiu, pred tradicionalnim Orbánovim govorom v Băile Tușnad.

Podjetja v lasti romunske vlade so leta 2024 prvič presegla 100 milijard lejev prihodkov, kar predstavlja pomembno rast. Kljub temu so se podjetja, vključno z več kot tisoč gospodarskimi subjekti, ki jih nadzoruje vlada in lokalne oblasti, soočila z zmanjšanjem dobička, saj so se povečali tudi stroški poslovanja.

Romunska vlada je napovedala vrsto ključnih ukrepov za reformo zdravstvenega sistema, s poudarkom na izboljšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev in digitalizaciji. Med glavnimi novostmi so uvedba spletne platforme za enostavno naročanje na preglede, podaljšanje delovnega časa specialističnih ambulant v bolnišnicah do 20. ure in podaljšanje veljavnosti zdravstvene kartice za 10 let. Cilj reforme, ki jo nekateri imenujejo tudi »Bolojanova revolucija«, je izboljšati izkušnjo pacientov in poenostaviti njihovo interakcijo z javnim zdravstvenim sistemom.