Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Maria Corina Machado se je v četrtek v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tej priložnosti mu je podarila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njegov domnevni prispevek k svobodi Venezuele. Srečanje so v Beli hiši označili za pozitivno, čeprav je Trump pred tem javno izrazil prepričanje, da bi moral nagrado prejeti on, saj naj bi v času svojega mandata končal osem vojn. Simbolna gesta je sprožila številne kritike in polemike tako v mednarodni javnosti kot v institucijah, ki podeljujejo to prestižno priznanje. Nobelov inštitut je ob tem pojasnil, da so njihove odločitve dokončne in da nagrade ni mogoče prenašati, deliti ali odvzeti, zato Machado kljub predaji medalje ostaja edina uradna nosilka naziva. Kritiki so dejanje označili za nepotrebno ponižanje in poskus pridobivanja naklonjenosti ameriške administracije, medtem ko so se na Norveškem odzvali s prezirom do takšnega razvrednotenja nagrade. Dogodek odraža napete odnose med venezuelsko opozicijo, ki si prizadeva za strmoglavljenje režima Nicolasa Madura, in ameriško politiko. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitni delitvi nagrade, pravila Nobelovega sklada tega ne dopuščajo. Analitiki opozarjajo, da gre predvsem za politično potezo Machado, s katero želi utrditi zavezništvo z Washingtonom v boju za demokratični prehod v domovini, vendar pa je s tem tvegala ugled v mednarodnih diplomatskih krogih.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je hitro spremenila uradne razloge za napotitev vojaških sil z namenom aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Prvotne obtožbe, ki so Madura neposredno povezovale z vodenjem mamilarskega kartela, so bile v mesecih pred operacijo osrednji del ameriške utemeljitve za stopnjevanje pritiska na Caracas. Po navedbah inštituta Rona Paula so se razlogi za vojaško posredovanje po začetku dejavnosti začeli spreminjati, kar sproža vprašanja o dejanskih geopolitičnih ciljih Washingtona v regiji. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih premikih v retoriki za vzorce, ki spominjajo na imperialistične težnje po menjavi režimov v latinskoameriških državah, kjer so v igri strateški naravni viri in politični vpliv. Operacija, ki je bila javno predstavljena kot protimamilarska akcija, se zdaj v strokovnih krogih vse bolj interpretira skozi prizmo širših interesov Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Kljub uradnim tiralicam in obtožbam o vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, se v ozadju kažejo kompleksni ekonomski in ideološki spori med državama.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim se marihuana v skladu z zakonom o nadzorovanih substancah premika iz prve v tretjo kategorijo. Do sedaj je bila marihuana uvrščena v prvo kategorijo, ki je rezervirana za najnevarnejše droge z visoko stopnjo tveganja za zlorabo in brez priznane medicinske vrednosti. Z novo razvrstitvijo v tretjo kategorijo se priznavajo njene potencialne medicinske koristi in zmanjšuje stopnja zveznega nadzora. Nekdanji kongresnik Ron Paul je to potezo javno pohvalil in jo označil za pomemben korak h krepitvi osebne svobode. Paul, ki je dolgoletni nasprotnik tako imenovane vojne proti drogam, meni, da mora vsak posameznik, ki ceni svobodo, nasprotovati državni prohibiciji. Odločitev administracije odraža spreminjajoči se politični in družbeni odnos do konoplje v ZDA, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za pravosodni sistem in farmacevtsko industrijo. Ukrep predstavlja enega prvih konkretnih korakov nove administracije na področju reforme kazenske zakonodaje.

Kongres je potrdil zakon o odobritvi državne obrambe za leto 2026, ki prvič uradno presega en bilijon dolarjev. Ekonomisti opozarjajo, da bi Trumpov načrt TrumpRX, ki vključuje vladno omejitev cen zdravil, lahko imel neželene posledice. Republikanci se soočajo z notranjimi nesoglasji glede zdravstvenih stroškov, medtem ko se soočajo z iztekom subvencij za načrte v okviru Zakona o dostopni oskrbi. Pogovori med Trumpovo administracijo in Univerzo Harvard so v zastoju zaradi zahteve po 200 milijonih dolarjev. Trump je tudi zmanjšal sredstva za sončne celice in ukinil programe za zmanjšanje emisij metana ter programe za okoljsko pravičnost.

Na konvenciji AmericaFest so Republikanci odkrito napadali drug drugega. Bari Weiss, nova urednica pri CBS News, je ukinila reportažo oddaje '60 Minutes', ki bi osramotila Donalda Trumpa, kar je sprožilo notranji revolt. Stephen Miller je na Fox News zahteval odpustitve zaradi tega 'revolta'. David Ellison naj bi pomagal Trumpu pri povzročanju škode, potem ko je CBS ukinil politike DEI in imenoval Kennetha R. Weinsteina na novo funkcijo.

Predsednik Trump je ukazal pomorsko blokado Venezuele, s čimer je preprečil vstop sankcioniranih naftnih tankerjev. Napovedal je, da bo ZDA zasegla venezuelsko zemljo, nafto in druga sredstva, ki naj bi pripadala ZDA. Tucker Carlson je poročal, da naj bi Trump napovedal vojno z Venezuelo.

Ron Paul poroča, da je Pentagon, pod vodstvom Peta Hegsetha, izvedel nov vojaški napad na ladjo, ki naj bi tihotapila droge v vodah Latinske Amerike, predvsem blizu Venezuele. To je že 23. ladja, ki jo je ameriška vojska uničila v tej regiji.

Ron Paul je v uredniškem članku za USA Today dejal, da je zaustavitev vlade dokazala, da bi morale ZDA upravljanje šol prepustiti državam. Po njegovem mnenju je ministrstvo za izobraževanje ZDA pretežno posrednik za sredstva, ki jih države najbolje upravljajo.

Po napetem srečanju v Miamiju, ki se je osredotočalo na meje, je Steve Witkoff odpotoval v Moskvo z revidiranim mirovnim načrtom za Ukrajino. Francija in Velika Britanija še vedno vztrajata pri napotitvi vojakov v Ukrajino, kar naj bi bil poskus sabotiranja Trumpovega mirovnega načrta.

V Miamiju so se predstavniki Trumpove administracije sestali z ukrajinskimi pogajalci, da bi razpravljali o načrtih za končanje vojne. Predsednik Zelenski se je Trumpu zahvalil za mirovne pogovore na Floridi in izrazil zadovoljstvo nad konstruktivno dinamiko. Trump meni, da je dobra možnost za dogovor med Ukrajino in Rusijo, pri čemer želi z oslabitvijo Rusije okrepiti položaj ZDA nasproti Kitajski.

Pakistanska ljudska stranka (PPP) je branila program BISP kot preizkušen način za pomoč ob poplavah, medtem ko je kritizirala oster ton med PPP in PML-N. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je ukazal zatrtje protikitajskih protestov v Seulu, saj naj bi ti škodovali nacionalni podobi z rasističnim sovražnim govorom. Ron Paul je kritiziral tiste, ki so proteste 6. januarja označili za državni udar. V Maroku so potekali množični protesti zaradi porabe javnih sredstev za gradnjo stadionov za svetovno prvenstvo v nogometu 2030, medtem ko se razmere v zdravstvu, izobraževanju in zaposlovanju slabšajo. Na Japonskem se soočajo z naraščajočim protitujstvom in vzponom politikov, ki izražajo tovrstna stališča, medtem ko država doživlja demografsko krizo. V ZDA pozivajo k robustni debati in ne vladnim ukrepom, potem ko so umori konservativnega voditelja Charlieja Kirka in demokratskih zakonodajalcev sprožili pozive k nasilju.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je odredil stroge ukrepe proti protikitajskim in protitujim protestom, ki jih organizirajo skrajno desničarske skupine. Te proteste vidi kot škodljive za ugled države in njene gospodarske možnosti. Ukrep je bil sprejet v času, ko se je začel vizumski program za kitajske turistične skupine, kar je sprožilo kritike in proteste.

Ron Paul v svojih kolumnah kritizira tiste, ki so proteste 6. januarja 2021 označili za državni udar. Poudarja, da so nekateri politiki in birokrati, ki proteste primerjajo z 11. septembrom, desetletja načrtovali posege.

V Ladaku so aretirali Sonama Wangchuka, protesti, ki so zahtevali državnost, pa so terjali štiri smrtne žrtve in več ranjenih. V Maroku so potekali protesti mladih, organizirani preko Discorda. V Franciji je policija preprečila migrantom dostop do čolnov. Na Jamajki so protestirali zaradi smrtnega streljanja s strani policije, v Pakistanu pa so protesti za boljšo upravljanje zahtevali eno smrtno žrtev in več ranjenih.

Bobby Cain, član skupine Clinton 12, ki je leta 1956 pomagal pri integraciji srednjih šol v Tennesseeju, je umrl v Nashvillu v starosti 85 let. Medtem je v ZDA, po besedah Rona Paula, zaradi zaprtij med pandemijo COVID-19 prišlo do 39-odstotnega povečanja šolanja na domu v šolskem letu 2020-21.

Donald Trump se je v Beli hiši srečal s poljskim predsednikom Karolom Nawrockim. Hkrati je Trump izjavil, da je imel Izrael v preteklosti popoln nadzor nad ameriškim kongresom. Napovedal je tudi izvršni ukaz, ki bi zahteval identifikacijo volivcev na vseh ameriških volitvah. Sekretar za obrambo Pete Hegseth je izjavil, da lahko Trump odloči o spremembi oblasti v Venezueli s silo.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je začel svoj prvi uradni obisk v ZDA, kar je pritegnilo pozornost ameriških medijev, kot je Fox News, ki poročajo o načrtih Bele hiše. V Bolgariji je obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zasenčila afera z GPS sistemom letala. V ZDA pa je Ron Paul kritiziral ameriško vojaško politiko in idejo o preimenovanju obrambnega ministrstva v "Ministrstvo za vojno".

Časopis Washington Post je objavil navdušen članek o prizadevanjih radikalnega brazilskega sodnika za zatiranje svobode govora. Biologinja, ki se identificira kot transspolna oseba, je bila odpuščena iz narodnega parka Yosemite zaradi incidenta z zastavo. Jeffrey Sachs je na konferenci Rona Paula izjavil, da bi se vojna v Ukrajini lahko končala že jutri, če bi to želele ZDA.

Imenovanje E.J. Antonija, ekonomista iz Heritage Foundation, za vodjo Urada za statistiko dela (BLS) pod vodstvom Donalda Trumpa, je sprožilo val kritik. Antoni je namreč izrazil dvome o mesečnem poročilu o zaposlenosti in celo predlagal njegovo začasno ukinitev, kar je sprožilo zaskrbljenost med ekonomisti in poslovneži. Hkrati so se pojavile kritike glede sprejemanja krščanskega nacionalizma v Republikanski stranki, pri čemer je bil izpostavljen intervju z vplivnim pastorjem Dougom Wilsonom, ki spodbuja odvzem volilne pravice ženskam. Poleg tega se pojavljajo obtožbe o lažeh s strani vlad, kar še dodatno prispeva k negotovosti in nezaupanju v uradne podatke. Sodišče pa je odpravilo blokado dostopa do zveznih podatkov za Oddelek za vladno učinkovitost (DOGE).

Federal Reserve je ohranila obrestne mere, kar je poglobilo razkol med predsednikom Trumpom in predsednikom Powelom. Medtem naj bi CIA in ministrstvo za pravosodje objavila dokaze, ki vpletajo Clintonovo, Comeyja in Brennana v prevaro z Rusijo, Ron Paul pa je za predsednika Feda predlagal 'nikogar'. Poleg tega so se pojavile obtožbe, da so George Soros in 'pokvarjeni demokrati' vplivali na ameriško pravo. Pam Bondi je odstavila dva visoka uradnika ministrstva za pravosodje zaradi nesoglasij glede izvrševanja združitev, medtem ko je preiskovalna novinarka Vicky Ward podrobno opisala vlogo Trumpove mreže v Epsteinovi pogodbi o priznanju krivde. Novi trgovinski sporazum med ZDA in EU je bil v Evropi označen kot kapitulacija in ponižanje, zlasti zaradi 15-odstotnih carin za EU, medtem ko ZDA večinoma izvažajo brezcarinsko.

Donald Trump je obsodil smrtonosno streljanje v Manhattnu, v katerem so umrle štiri osebe, vključno s policistom, in dejanje označil za »nesmiselno nasilje«. Obenem je bilo napovedano, da bo Trump ta teden sprejel odločitve o trgovinskih sporazumih, kljub nadaljnjim pogajanjem s Kitajsko in Evropsko unijo.

Ron Paul, ustanovitelj inštituta Ron Paul, je v svojem članku opozoril na ponovno zaostritev razmer v Siriji, kjer državljanska vojna ponovno zajema celotno državo. V zadnjih dneh je bilo ubitih več kot tisoč ljudi. Paul spominja na slogan 'Asad mora oditi', ki je bil razširjen pred približno 14 leti med 'arabsko pomladjo', ko so se promotorji sprememb zavzemali za liberalizacijo, vendar so razmere namesto tega pripeljale do obsežnega konflikta.