V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Srbski pravoslavni verniki so 5. januarja, dva dni pred praznovanjem božiča, obeležili ljudski praznik tucindan. Ta dan je po običajnem koledarju namenjen pripravi božične pečenke, ki predstavlja osrednjo jed na praznični mizi. Ime praznika izvira iz starega običaja, ko so žival za pečenko najprej omamili s kepo soli ali topim delom sekire, preden so jo pripravili za peko. Po ljudskem izročilu se na tucindan ne sme pretepati otrok, saj naj bi po verovanju sicer postali neubogljivi. Prav tako velja pravilo, da je treba na ta dan vrniti vse dolgove, saj naj bi to prinašalo mir in blaginjo v prihajajočem letu. Praznik tucindan tako odpira tridnevno obdobje božičnih obredov, ki se nadaljujejo z badnjim dnem in dosežejo vrhunec s praznovanjem božiča.

Patriarh moskovski in vse Rusije Kiril je med svojo pridigo po božični liturgiji v vnebovzetni katedrali v moskovskem Kremlju izjavil, da se v Rusiji oblikuje posebna civilizacija. Po njegovih besedah ta nova družbena struktura temelji na triedinosti znanosti, gospodarstva in vere v Boga, kar naj bi Rusijo naredilo privlačno za številne države po svetu. Verski voditelj je poudaril, da posebnost sodobne ruske civilizacije izhaja iz sinteze tehnološkega napredka in močnih duhovnih temeljev. Prepričan je, da bo ta model služil kot alternativa drugim svetovnim sistemom in bo sčasoma pritegnil državljane mnogih držav, ki iščejo ravnovesje med materialnim razvojem in verskimi vrednotami. Njegove izjave prihajajo v času, ko se ruske institucije vse bolj distancirajo od zahodnih liberalnih vrednot in poudarjajo lastno suverenost na vseh področjih družbenega življenja.

Estonsko notranje ministrstvo je prepovedalo vstop in bivanje v državi duhovniku Ruske pravoslavne cerkve Romanu Kolesnikovu, pri čemer se je sklicevalo na varnostne pomisleke. Po poročanju lokalnih medijev so oblasti odločitev utemeljile s trditvijo, da je Kolesnikov podpiral zunanjo politiko Ruske federacije, kar predstavlja grožnjo nacionalni varnosti Estonije. Kolesnikov, ki je v državi služboval več mesecev, je moral po odločitvi uradnih organov nemudoma zapustiti estonsko ozemlje in se vrniti v Rusijo. Primer odraža zaostrene odnose med talinsko vlado in predstavniki moskovskega patriarhata, ki so pod drobnogledom zaradi morebitnega širjenja ruskega vpliva v baltskih državah. Estonske oblasti so poudarile, da je ukrep nujen za zaščito javnega reda in miru.

Vladimir Putin je v Kremlju podelil državna odlikovanja. Nikita Mihalkov je prejel najvišje rusko odlikovanje, red svetega apostola Andreja Prvoklicanega. Tina Kandelaki je bila odlikovana z redom Aleksandra Nevskega. Dmitrij Peskov je napovedal podelitev nagrad.

Patriarh Ruske pravoslavne cerkve Kiril je izrazil zaskrbljenost, ker nekateri duhovniki pri pripravi pridig uporabljajo umetno inteligenco. Po njegovem mnenju to odpira vprašanja o pristnosti in avtentičnosti duhovniškega dela.

Verniki Srbske in Ruske pravoslavne cerkve, skupaj z Jeruzalemsko patriarhijo in Sveto Goro, so začeli šesttedenski božični post, ki traja do 6. januarja. Post je namenjen pripravi na praznovanje Jezusovega rojstva in vključuje vzdrževanje od mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Olje in vino sta dovoljena razen ob sredah in petkih, na Badnji dan pa se posti na vodi.

V ruskem duhovno-kulturnem pravoslavnem centru v Parizu so slovesno odprli spomenik ruskemu pesniku Aleksandru Puškinu. Slovesnosti so se udeležili predstavniki ruskega veleposlaništva v Franciji, duhovniki ruske pravoslavne cerkve, javni delavci in Puškinovi potomci iz Belgije. Spomenik je pod glasbeno spremljavo Petra Čajkovskega odkril ruski veleposlanik Aleksej Meškov, nakar so udeleženci položili cvetje k spomeniku, ki ga je izdelal Aleksander Taratinov.

V Moskvi so se zbrali duhovniki in verniki Armenske apostolske cerkve pred armenskim veleposlaništvom, da bi protestirali proti politiki armenskih oblasti, ki naj bi izvajale sistematičen pregon Cerkve. Protestniki so obsodili aretacijo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in filantropov, ki jo razumejo kot politično motivirano represijo, usmerjeno v spodkopavanje nacionalne identitete in duhovne avtoritete Cerkve. Duhovniki so kritični do oblasti v Erevanu in jo označujejo za »protiversko« in »cerkveno-osvajalsko«.

Moskovski patriarh Kiril je odstavil metropolita Nestora Korsunskega in Zahodne Evrope s položaja vodje eksarhata Zahodne Evrope zaradi domnevnih cerkvenih sodnih postopkov proti njemu. Po poročilih naj bi Nestor igral poker z denarjem cerkve in kritiziral vojno. Za začasnega upravitelja je imenovan metropolit Marko iz Rjazana in Mihajlovskega.

Patriarh moskovski in vse Rusije Kiril je v katedrali Kristusa Odrešenika podelil cerkvene redove pooblaščenki za človekove pravice v Ruski federaciji, Tatjani Moskaljkovi. Med bogoslužjem je bila Moskaljkova odlikovana z redom velike kneginje Elizabete Fjodorovne II. stopnje. Predsednik Sveta pri predsedniku Ruske federacije za razvoj civilne družbe in človekovih pravic, Valerij Fadejev, pa je prejel red svetega Sergija Radoneškega II. stopnje.

Moskovski patriarh Kiril je odstavil metropolita Neсторja s položaja metropolita Korsunskega in Zahodnoevropskega, so sporočili iz tiskovne službe Ruske pravoslavne cerkve.

Ruski škof Pitirim meni, da Rusom ni primerno, da se veselijo življenja in se smejijo, saj naj bi bila zanje žalost radost in blaženost. Njegova izjava je sprožila precej odzivov v javnosti.

Duhovnik in misijonar Stahij Kolotvin je pojasnil, da ima vsak vernik pravico sestaviti molitev, vendar mora to molitev za uporabo v cerkvi potrditi Sveti sinod. Izjava je povezana z načrtom Ruske pravoslavne cerkve, da ustvari molitev za ženske, ki razmišljajo o splavu.

Spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami so se nadaljevali v ruševinah Pokrovska, pri čemer sta obe strani poročali o hudih bojih. Rusija je trdila, da napreduje proti severu mesta, medtem ko je ukrajinska vojska vztrajala, da njihove enote branijo položaje. Poleg tega je ukrajinsko tožilstvo začelo preiskavo metropolita Kirila Leonida Pokrovskega iz ruske pravoslavne cerkve zaradi suma vohunjenja za Moskvo.

Vladimir Putin je v Kremlju nagradil razvijalce strateške rakete 'Burevestnik' in podvodnega aparata 'Posejdon'. Poudaril je, da 'Posejdon' lahko potopi do tisoč metrov globoko, 'Burevestnik' pa po dosegu prekaša vse druge raketne sisteme na svetu. Sistemi bodo pomagali pri razvoju obrambne industrije, civilnih področij in gradnji objektov. Napovedal je tudi, da bo raketa 'Sarmat' kmalu vključena v bojno dežurstvo. Putin je še dejal, da Rusija razvija svoj jedrski potencial, vendar ne želi nikogar ustrahovati.

Prihodnji češki premier Andrej Babiš razmišlja o uvedbi sankcij proti metropolitu Ruske pravoslavne cerkve (RPC) Hilarionu (Alfejevu), ki je po obtožbah o spolnem nadlegovanju zapustil vodenje eparhije RPC na Madžarskem in se preselil v Karlove Vare na Češkem. Praga načrtuje uvedbo nacionalnih sankcij proti njemu.

Mlada Moskovčanka, identificirana kot Karina, naj bi prodala svojo dušo za 100.000 rubljev (1.180 dolarjev), da bi kupila zbirko lutk Labubu in vstopnico za koncert ruske folk pevke Nadežde Kadiševe. Ruski mediji so poročali o dogodku, cerkev pa jo je zaradi tega obsodila.

Vladimir Putin je zavrnil napovedi o stagnaciji ruske ekonomije, medtem ko se krepijo opozorila glede njenega stanja. Donald Trump je napovedal nov pogovor s Putinom, potem ko se je pogovarjal z Volodimirjem Zelenskim in drugimi evropskimi voditelji. Putin je ponovil, da je pripravljen sprejeti Zelenskega v Moskvi.

Direktor največje ruske banke Sberbank, German Gref, je opozoril, da je rusko gospodarstvo v juliju in avgustu zabeležilo 'tehnično stagnacijo', pri čemer je za to okrivil visoko obrestno mero centralne banke. Gref je na Vzhodnem gospodarskem forumu v Vladivostoku izjavil, da podatki kažejo na 'gibanje proti ničelni rasti', pri čemer je kot razloge navedel geopolitične pritiske, nestanovitni rubelj in padajoče cene surovin. Visoke obrestne mere, naraščajoč proračunski primanjkljaj in padajoči prihodki od nafte in plina dodatno obremenjujejo rusko gospodarstvo.

V Pragi so potekali protesti v podporo Ukrajini in ob obletnici okupacije Češkoslovaške. Zelenski je obtožil Rusijo, da se izogiba srečanju za končanje vojne, ter napovedal prehod Ukrajine iz obrambe v ofenzivo z namenom pritiska na Rusijo.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

V Moskvi je izbruhnil škandal, ko so moški, oblečeni v ženske, vstopili v cerkev, kjer so provocirali duhovnike in jih žalili. Incident, o katerem poročata tako Kurir.rs kot Alo.rs, je sprožil pozive k ukrepanju s strani predstavnikov Ruske pravoslavne cerkve. Predstojnik informativne službe Moskovske eparhije, duhovnik Aleksander Volkov, je izjavil, da morajo organi pregona reagirati na ta dogodek.

Papež Leon XIV je v Vatikanu sprejel visokega ruskega pravoslavnega dostojanstvenika. To je bil prvi tovrstni obisk od njegove izvolitve za vodjo Katoliške cerkve maja letos. Vatikan je novico potrdil v kratkem uradnem sporočilu, ne da bi navedel dodatne podrobnosti o srečanju.

Sveti oče Leon je v Vatikanu gostil Mitropolita Antonija, uglednega člana ruske pravoslavne cerkve. Srečanje je potekalo v soboto, v luči zaostrovanja odnosov med obema cerkvama zaradi vojne v Ukrajini, in predstavlja prvo srečanje med papežem Leonom in visokim predstavnikom ruske pravoslavne cerkve po njegovem prevzemu vodenja katoliške cerkve. Mitropolit Antonij je sicer znan kot „zunanji minister“ patriarha Kirila in eden izmed bližnjih sodelavcev Vladimirja Putina.

Metropolit volokolamski Antonij, predsednik Oddelka za zunanje cerkvene odnose Moskovske patriarhije, se je med srečanjem v Vatikanu pogovarjal s papežem Frančiškom o preganjanju Ukrajinske pravoslavne cerkve (UPC). Gre za prvi obisk visokega predstavnika Ruske pravoslavne cerkve pri papežu po prevzemu papeškega položaja maja letos. Papež Frančišek je sicer že pred tem pozval Kremelj k "mira" za Ukrajino, a podrobnosti pogovora niso bile objavljene.

Sveti oče se je v Vatikanu srečal z vodjo Oddelka za zunanje cerkvene odnose Moskovske patrijaršije, metropolitom Antonijem. Srečanje je potekalo v času poslabšanja odnosov med Katoliško in Rusko pravoslavno cerkvijo zaradi ruske invazije na Ukrajino. Glavni namen srečanja je bil ublažiti napetosti in okrepiti dialog med cerkvama. Metropolit Antonij je papežu predstavil tudi navedbe o preganjanju Ukrajinske pravoslavne cerkve s strani Kijeva.

Papež Frančišek se je v Vatikanu srečal z metropolitom Antonijem, vodjo oddelka za zunanje cerkvene odnose Ruske pravoslavne cerkve. Srečanje je potekalo v soboto, 26. julija.

Papež Leo XIV. je v Vatikanu sprejel metropolita Antonija, visokega predstavnika ruske pravoslavne cerkve. Od prevzema papeževanja maja letos je papež Leo XIV. večkrat pozival k miru v svetovnih konfliktih in ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagotovil, da je Vatikan pripravljen pomagati.

Vatikanski pogovori med papežem Frančiškom in metropolitom Antonijem iz Volokolamska, vplivnim predstavnikom proruskega krila Ruske pravoslavne cerkve, so potekali v napeti atmosferi, saj naj bi papež s tem srečanjem iskal priložnost za diskusijo o verski svobodi v Ukrajini. Medtem je Kremelj zapletel mirovna pogajanja z zavrnitvijo neposrednega srečanja med ruskim predsednikom Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim pred podpisom mirovnega sporazuma ter predlagal delo delovnih skupin uradnikov. Poleg tega se ruski najstniki še vedno soočajo s smrtjo na fronti kljub Putinovim obljubam, medtem ko sta tako Rusija kot Ukrajina poročali o napadih v zadnjem času.

Papež Leon XIV. si prizadeva za ponovno vzpostavitev odnosov z Rusko pravoslavno cerkvijo (RPC), v ta namen pa je predvideno tudi srečanje z ruskim metropolitom. Dialog med Vatikanom in RPC sicer poteka že od maja 2022, vendar ne na najvišji ravni.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom ponovno potrdil zavezanost iskanju politične in diplomatske rešitve za ukrajinski konflikt. Medtem pa je namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev izjavil, da bi morala biti ruska politika usmerjena v maksimalno distanciranje od Evropske unije, kar je komentiral po sprejetju 18. paketa sankcij EU.