Poljska politična stranka Polska 2050 je 10. januarja začela proces volitev novega vodstva, potem ko se je s položaja predsednika umaknil ustanovitelj Szymon Hołownia. Za izpraznjeno mesto se poteguje pet vidnih kandidatov, med katerimi so poslanca Ryszard Petru in Rafał Kasprzyk, ministrica za sklade in regionalno politiko Katarzyna Pełczyńska-Nałęcz, ministrica za podnebje in okolje Paulina Hennig-Kloska ter poslanka Joanna Mucha. Glasovanje poteka prek spleta, pri čemer ima pravico glasu več kot 800 delegatov iz celotne države. Hołownia je svoj umik napovedal že septembra prejšnjega leta, ko se je potegoval za položaj visokega komisarja Združenih narodov za begunce, vendar na koncu ni bil izbran. Čeprav se je sprva za predsedniški položaj zanimalo sedem kandidatov, sta se dva iz tekme umaknila, zadnji med njimi tik pred zdajci v decembru. Izid glasovanja bo znan še isti dan, v kolikor pa noben od kandidatov ne bo prejel več kot 50-odstotne podpore, se bosta najuspešnejša pomerila v drugem krogu, ki je predviden za ponedeljek, 12. januarja. Izbira novega voditelja predstavlja pomemben mejnik za stranko, ki je pod vodstvom nekdanjega predsednika poljskega sejma Hołownie postala ključen del vladne koalicije na Poljskem. Novi predsednik bo moral ohraniti stabilnost stranke in njeno vlogo v poljskem političnem prostoru, medtem ko se država spopada z notranjepolitičnimi izzivi in vprašanji evropske integracije. Rezultati bodo pokazali, ali se bo stranka premaknila proti bolj liberalni ali bolj pragmatični usmeritvi.

Poljski poslanec Ryszard Petru je objavil svojo kandidaturo za predsednika stranke Polska 2050, s čimer želi naslediti Szymona Hołownio. Petru je izrazil prepričanje, da ve, kako povrniti zaupanje volivcev, ki so stranko podprli leta 2023.

Madžarski premier Viktor Orban je opozoril na dolgoročne posledice izjav ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede napadov na ruski naftovod "Družba". Orban je dejal, da je Zelenski odkrito grozil Madžarski.