Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru javnosti poudaril svojo odločenost, da bo funkcijo predsednika republike opravljal do zadnje sekunde svojega mandata. Macron se je za ta korak odločil kljub stopnjevanju političnih pritiskov opozicije, ki zahteva predčasne volitve, in nizki javnomnenjski podpori. Njegova izjava prihaja v času proračunskih nesoglasij in vladne krize, ki je v zadnjih mesecih močno zaznamovala francosko notranjo politiko. Predsednik je v svojem govoru izpostavil, da mednarodna nestabilnost neposredno vpliva na francosko gospodarstvo, kar po njegovem mnenju zahteva stabilno vodenje države. Zavrnil je špekulacije o predčasnem odstopu in poudaril, da bo ostal na položaju, da bi zagotovil institucionalno kontinuiteto. Politični analitiki njegovo vztrajanje pripisujejo poskusu stabilizacije države po nedavnih menjavah v vrhu vlade in težavah pri usklajevanju proračunskih prioritet.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru 31. decembra 2025 izpostavil, da bo leto 2026 ključno za izvedbo potrebnih reform, kljub zaostrenim političnim razmeram v državi. V približno desetminutnem govoru je predsednik poudaril pomen stabilnosti in koristnosti prihajajočega leta, pri čemer je kot prednostno nalogo na mednarodnem področju izpostavil reševanje ukrajinske krize. Nagovor je bil po naravi trezen, z njim pa je Macron poskušal pomiriti javnost pred zadnjima dvema letoma svojega petletnega mandata. Kljub kritikam opozicije, predvsem iz vrst stranke Nepokorna Francija, ki so predsednikov nastop označile za poskus prikrivanja politične realnosti, je Macron vztrajal pri viziji aktivnega vodenja države. Vsebina govora se je osredotočala na prepričevanje državljanov, da je napredek možen tudi v pogojih parlamentarne negotovosti, ki je zaznamovala preteklo leto. Predsednik se je v nagovoru izognil neposrednim odgovorom na pozive k predčasnemu odstopu, ki so se v javnosti pojavljali v preteklih mesecih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo, 31. decembra, ob 20. uri iz Elizejske palače nagovoril državljane v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru. Gre za predzadnji tovrstni nastop v njegovem mandatu, s katerim je skušal javnosti in političnim tekmecem dokazati, da kljub pomanjkanju trdne večine v narodni skupščini ohranja polno sposobnost ukrepanja in vodenja države. Nagovor je potekal v času, ko se predsednik pripravlja na svojo zadnjo celotno koledarsko leto na položaju, pri čemer se spopada z zahtevnim političnim okoljem in parlamentarno razdrobljenostjo. Predsednik je v govoru poudaril ključne usmeritve za leto 2026, pri čemer je skušal stabilizirati politično situacijo, ki so jo v preteklem letu zaznamovale številne menjave na vrhu vlade in notranji nemiri. Macronov nastop je bil usmerjen v iskanje ravnovesja med napovedanimi reformami in potrebo po družbenem soglasju, hkrati pa je služil kot utrditev njegove avtoritete v zadnjem delu predsednikovanja. Dogodek so v živo prenašali vsi glavni francoski mediji, saj predstavlja enega najpomembnejših letnih političnih mejnikov v državi.

Francoski premier Sébastien Lecornu je z novim letom uradno ukinil določene doživljenjske ugodnosti, ki so jih bili do zdaj deležni nekdanji predsedniki vlad in nekdanji ministri za notranje zadeve. Od 1. januarja dalje je bilo s seznama državnih izdatkov črtanih 24 delovnih mest za voznike s službenimi vozili ter 24 delovnih mest za varnostne uradnike. Ukrep neposredno vpliva na logistično podporo, ki so jo nekdanji visoki funkcionarji uživali ne glede na čas, ki je pretekel od konca njihovega mandata. Lecornu je ob prihodu na položaj v palači Matignon poudaril, da doživljenjski privilegiji na podlagi začasnih funkcij niso več sprejemljivi v sodobni politični ureditvi. Odločitev je del širših prizadevanj za racionalizacijo javne porabe in odpravo tistega, kar je premier označil za neupravičene ugodnosti. Čeprav so bili ti privilegiji del dolgoletne tradicije francoskega državnega aparata, je vlada ocenila, da varnostne in prevozne storitve niso več nujno potrebne za vse nekdanje nosilce teh funkcij, razen v primerih dokazanih varnostnih groženj.

Francoski parlament je soglasno sprejel posebno zakonodajo, ki začasno financira državo do sprejetja proračuna za leto 2026. Do tega je prišlo zaradi nesoglasij med Narodno skupščino in senatom, ki so onemogočila sprejetje celotnega proračuna. Zakon omogoča pobiranje davkov in izplačevanje plač javnim uslužbencem, vendar ne vključuje novih izdatkov, vključno z obrambo. Minister Sébastien Lecornu je izrazil prepričanje, da je kompromis mogoč januarja, če bodo politični interesi postavljeni na stran.

Francija je sprejela začasni proračun po neuspešnih pogajanjih o proračunu za leto 2026. Vlada ne more uvesti varčevalnih ukrepov ali določiti prednostnih nalog pri porabi, kot je 6,7 milijarde evrov povečanja obrambnih izdatkov, ki ga je obljubil Lecornu. Občina Lacs 1 v Togu je sprejela osnutek proračuna za fiskalno leto 2026, ki je 25 % višji kot leto prej. Togovska uprava za prihodke je v prvih devetih mesecih leta 2025 zbrala 830,52 milijarde CFA, kar je 5,6 % več kot leto prej.

Philippe Juvin, generalni poročevalec za proračun v francoski narodni skupščini, je pozval premierja Sébastiena Lecornuja, naj aktivira člen 49.3 ustave, da bi zagotovil sprejetje proračuna za leto 2026. Juvin predlaga, da bi premier sprejel besedilo senata, ga kolektivno dopolnili in nato uporabili 49.3, da bi prevzel odgovornost vlade.

Minister Sébastien Lecornu je nadaljeval s posvetovanji s političnimi strankami glede posebnega zakona za proračun 2026, potem ko je bil parlamentarni pregled neuspešen. Pred izredno sejo vlade, na kateri bodo predstavili zakon, se je posvetoval z desnico in levico, da bi našli rešitev za proračunski zastoj.

Premier Sébastien Lecornu je nadaljeval s posvetovanji s političnimi strankami glede proračuna za leto 2026. Po neuspešnem sprejetju proračuna bo vlada na ponedeljkovi seji predstavila poseben zakon, ki naj bi rešil proračunsko blokado. Olivier Faure je po srečanju izjavil, da je dobil zagotovila, da se bo razprava nadaljevala v normalnih pogojih januarja.

Bruno Retailleau, vodja Republikancev v senatu, je pozval ministra za obrambo Sébastiena Lecornuja, naj uporabi člen 49.3 ustave za sprejetje proračuna za leto 2026. Retailleau trdi, da ni imel stikov z Lecornujem od 5. oktobra, ko je padla njegova prva vlada.

Kmetijski sindikati v Franciji so izrazili nezadovoljstvo s pismom ministra Lecornuja, v katerem naj ne bi bilo dovolj odgovorov na njihove zahteve. Sindikati so zahtevali srečanje s premierjem v januarju in opozorili na možnost nadaljnjih, obsežnejših mobilizacij.

Francoska vlada je pred mešano parlamentarno komisijo pozvala poslance in senatorje, naj pri pripravi proračuna za leto 2026 ne mešajo tega z naslednjimi predsedniškimi volitvami leta 2027. Tiskovna predstavnica vlade Maud Bregeon je poudarila, da uporaba ustavnega člena 49.3 ni možnost in da je treba proračun za leto 2026 obravnavati ločeno od morebitnih predsedniških kandidatur.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo z zamikom podpisa trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosurja, vendar ni izključil možnosti, da bi do podpisa prišlo januarja. Macron meni, da je še prezgodaj za odločitev, ali bo Francija sporazum sprejela, kljub močnemu nasprotovanju francoskih kmetov in političnih strank. Sébastien Lecornu se bo sestal s kmetijskimi sindikati, da bi razpravljali o tem vprašanju.

Francoski premier se bo v petek sestal s štirimi glavnimi kmetijskimi sindikati, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih po kmečkih protestih. Od teh pogovorov in napovedi je odvisna prihodnost kmetijske politike.

Francoski minister Sébastien Lecornu je nenapovedano obiskal kmete v Ariège, katerih čredo so morali usmrtiti zaradi izbruha nodularnega dermatitisa. Sestal se je z dvema rejcema iz Bordes-sur-Arize, katerih živali so bile evtanazirane po odkritju bolezni.

Francoska vlada bo v prvi polovici leta 2026 predstavila nov zakonodajni sveženj, namenjen boju proti trgovini z drogami. Minister Sébastien Lecornu je napovedal, da bodo nove "zakonodajne mere" obravnavale trgovce z drogami podobno kot teroriste. Predlog zakona "Sure", ki ga bo predstavil minister za pravosodje Gérald Darmanin, bo okrepil pravosodni arzenal proti narkotrafiku.

Sébastien Lecornu je pozval svoje ministre, naj si prizadevajo za usklajevanje stališč med poslanci in senatorji glede državnega proračuna za leto 2026. Po sprejetju proračuna za socialno varnost se vlada osredotoča na državni proračun, kjer si prizadeva za soglasje med obema domovoma parlamenta. Izključena je možnost posebnega zakona, ki bi omogočil delovanje države brez sprejetega proračuna po 31. decembru.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da Italija še ni pripravljena podpisati trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem, ter se s tem pridružila Franciji. Meloni je ocenila, da je podpis sporazuma preuranjen in predlagala njegovo preložitev na naslednje leto.

Francoska narodna skupščina je po dveh mesecih parlamentarnih razprav dokončno sprejela zakon o financiranju socialne varnosti za leto 2026 z 247 glasovi za in 232 proti. Besedilo bo zdaj predloženo ustavnemu svetu v pregled.

Francoski kmetje so nezadovoljni zaradi nodularne dermatoze in trgovinskega sporazuma Mercosur. Minister Sébastien Lecornu je sklical nujni sestanek, da bi obravnaval naraščajoče nezadovoljstvo.

Senat je s 187 glasovi za in 109 proti sprejel predlog zakona o financah za leto 2026. Predlog je bil preoblikovan na pobudo zavezništva desnih in sredinskih strank, ki prevladujejo v zgornjem domu parlamenta. Besedilo bo v petek posredovano mešani komisiji.

Francoska ministrica za kmetijstvo, Annie Genevard, je napovedala obisk jugozahodne Francije, da bi se udeležila začetka kampanje cepljenja goveda. To se je zgodilo, medtem ko so jezni kmetje še naprej blokirali ceste v znak protesta.

Francoski minister za gospodarstvo Roland Lescure je dejal, da Francija ne bo podpisala sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in državami Mercosurja (Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj), dokler ne bodo izpolnjeni trije pogoji. Zahteva močno zaščitno klavzulo, uveljavljanje standardov EU v partnerskih državah in uvedbo nadzora pri uvozu. To bi lahko ogrozilo načrtovano potovanje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Brazilijo, kjer naj bi bil sporazum podpisan.

Države članice Evropske unije so se dogovorile o uvedbi pavšalne takse v višini treh evrov na vsak mali paket, uvožen v EU, zlasti iz Kitajske. Taksa bo veljala od 1. julija 2026 za pakete z vrednostjo manj kot 150 evrov, ki prispejo preko spletnih trgovin, kot sta Shein in Temu.

Francoska narodna skupščina je sprejela zakon, ki avtomatično podaljšuje dovoljenja za dolgotrajno prebivanje. Sprejet je bil v sklopu letnega zasedanja, kjer so obravnavali predloge zakonov socialistične skupine.

Francoski premier Sébastien Lecornu je poslance pozval, naj podprejo načelno povečanje obrambnega proračuna za leto 2026. Razprava je potekala ob pregledu predloga zakona o financah, premier pa si prizadeva za dosego kompromisa glede državnega proračuna. Po sprejetju proračuna za socialno varnost, Lecornuja čakajo nadaljnji izzivi.

Francoska narodna skupščina je sprejela predlog proračuna za socialno varnost, ki vsebuje začasno ustavitev pokojninske reforme. Zaradi tega bo leta 2026 predvidoma 70.000 upokojitev več. Na spletu bo na voljo simulator, ki bo izračunal, kdaj se bo posameznik lahko upokojil in kakšna bo njegova pokojnina.

Vladna govornica je ponovila, da ne bodo uporabili člena 49.3 za sprejetje državnega proračuna. Če se državni zbor in senat ne bosta mogla dogovoriti, se bodo pogovori o državnem proračunu "verjetno" nadaljevali januarja. Vlada omenja sprejetje "posebnega zakona", ki bi omogočil kontinuiteto države, če parlament ne doseže dogovora.

Francoska nacionalna skupščina je sprejela predlog zakona o financiranju socialne varnosti za leto 2026 s tesno večino 247 glasov za in 234 proti. Zakon med drugim obravnava pokojnine in nadomestila za bolniško odsotnost. Sprejetje proračuna je pomemben korak, saj vlada nima večine v parlamentu.

Francoski premier Sébastien Lecornu je sprožil notranjo preiskavo in se obrnil na pravosodje po tem, ko so poslanci iz vrst ekologistov opozorili na domnevno izsiljevanje pred glasovanjem o proračunu za socialno varnost. Cyrielle Chatelain je trdila, da je premierjev svetovalec klical vodilne v podjetjih za obnovljive vire energije in širil lažne informacije, češ da bo podpora tem ciljem odvisna od glasovanja ekologistov. Glasovanje o proračunu je negotovo, pozornost pa je usmerjena predvsem v odločitve poslancev iz vrst ekologistov.

Proračun socialne varnosti za leto 2026 je bil sprejet v Nacionalni skupščini s tesno večino, s 13 glasovi razlike, zaradi vzdržanosti ekologistov in podpore s strani. Vlada predvideva nadaljevanje razprav o državnem proračunu januarja, če ne bo dosežen dogovor med skupščino in senatom. Politična stališča glede državnega proračuna so bolj oddaljena kot pri proračunu socialne varnosti.

Pressclub bo nocoj podelil nagrado za politični humor za leto 2025. Med nominiranci so številni politiki, katerih izjave so bile prepoznane kot posebej duhovite ali nenavadne.

Premier Sébastien Lecornu se je soočil z negotovim glasovanjem o proračunu socialne varnosti za leto 2026 v državnem zboru. Kljub zagotovljeni podpori socialistov je obstajala nevarnost, da ga bodo zapustili drugi podporniki, medtem ko so ekologi nakazali možnost vzdržanosti pri glasovanju.

Minister za trgovino Serge Papin, nekdanji šef Système U, ne bo več upravljal z zadevami, povezanimi z Auchanom. Upravljanje teh zadev bo prevzel neposredno premier Sébastien Lecornu.

Francoski premier Sébastien Lecornu je pozval poslance, naj pri glasovanju o proračunu za socialno varnost ravnajo "vestno in v splošnem interesu". Po sprejetju dela proračuna, ki se nanaša na prihodke, je Lecornu dejal, da proračun "ni popoln, vendar je najboljši možni". Poslanci naj bi o celotnem besedilu glasovali v torek.

Francoska narodna skupščina je ponovno sprejela začasno ustavitev pokojninske reforme. Za ponovno uvedbo začasne ustavitve je glasovalo 162 poslancev. Sébastien Lecornu je dejal, da proračun za socialno varnost ni popoln, je pa najboljši možen.

Francoska vlada je pod pritiskom kritik umaknila predlog o podvojitvi medicinskih franšiz. Ministrica za javne finance je v parlamentu sporočila, da te sporne mere ne bo več vključevala v finančne načrte za prihodnje leto.

Francoska narodna skupščina je dosegla kompromis glede zvišanja socialnega prispevka CSG na kapital, kar daje upanje premierju za skorajšnje sprejetje proračuna za socialno varnost.

Državni zbor je sprejel del proračuna za socialno varnost, ki se nanaša na prihodke. Za je glasovalo 166 poslancev, proti pa 140. Kljub razhajanjem znotraj večine je vlada začasno oddahnila. Celoten predlog zakona o financiranju socialne varnosti bo poslancem predložen v torek.

Sébastien Lecornu, francoski minister, se je obrnil na direktorja socialne varnosti, da bi ocenil potencialne posledice zamude ali odsotnosti proračuna za socialno varnost. Vlada ocenjuje, da bi lahko v primeru odsotnosti proračuna primanjkljaj v socialni varnosti znašal od 29 do 30 milijard evrov.

Predsednik stranke Republikanci, Bruno Retailleau, je pozval vlado, naj uporabi člen 49.3 ustave za sprejetje proračuna za socialno varnost in državni proračun. Vlada, s predstavnico Maud Bregeon, vztraja, da tega člena ne bo uporabila. Retailleau meni, da socialisti ne bodo glasovali za nezaupnico, zato naj premier prevzame odgovornost za sprejetje proračuna.

Francoske delodajalske organizacije Medef, CPME in U2P so vlado pozvale k znatnemu povečanju prihrankov pri zavarovanju za primer brezposelnosti na milijardo evrov. Poleg tega so izpostavile "zlorabe" pri sporazumnih prenehanjih delovnega razmerja in predlagale revizijo parametrov za izplačilo odškodnin.

Francoski premier Sébastien Lecornu je v pismu poskušal pomiriti podjetnike, ki so zaskrbljeni zaradi morebitnih davčnih dvigov, o katerih se razpravlja v parlamentu. Opozoril je, da bi bila najhujša možnost odsotnost proračuna, in poudaril, da je hitra sprejetitev proračuna ključnega pomena za zagotavljanje gospodarske stabilnosti in predvidljivosti za podjetja.

Francoski premier Sébastien Lecornu je okrepil posvetovanja, vključno s socialističnimi strankami, da bi dosegel kompromis o proračunu za socialno varnost. Pričakuje se, da se bo osnutek zakona o financiranju socialne varnosti kmalu vrnil v francosko narodno skupščino, kjer se bodo nadaljevale razprave.

Francoski premier Sébastien Lecornu želi do leta 2026 zmanjšati stroške državnega komuniciranja za 300 milijonov evrov. Napoveduje strukturno reformo, s katero naj bi dosegli znatne prihranke pri komunikacijskih stroških države. Prvi ukrepi so predvideni že januarja.

Objava vladne strategije o prehrani in podnebju, ki je bila načrtovana za petek, je bila ponovno preložena na ukaz ministra Sébastiena Lecornuja. Strategija je bila predmet obravnave že več let.

Francoski senat je zavrnil predlog o začasni ustavitvi pokojninske reforme, s čimer je onemogočil proračunski kompromis. Kljub temu minister Lecornu in prvi sekretar socialistične stranke Faure še vedno upata na dogovor. Senat je s to potezo ponovno pokazal, da ščiti interese delodajalcev.

Francoski minister Sébastien Lecornu je napovedal začasno ustavitev dviga davka na nepremičnine do pomladi, da bi preoblikovali metodo izračuna. Odzval se je na kritike zaradi povišanja za 7,4 milijona stanovanj, ki bi izhajalo iz posodobitve izračunskih osnov leta 2026. Lecornu želi preiti z nacionalnega na departmajski pristop pri posodabljanju baze za izračun davka.

Francoska vlada, na čelu s premierjem Sébastienom Lecornujem in ministrom za gospodarstvo Rolandom Lescurejem, pripravlja dolgoročni načrt za znižanje cen električne energije. Lescure je zadolžen za pripravo scenarijev, ki bi lahko zmanjšali stroške energije za potrošnike, potencialno za do 10%. Proučujejo se različni načini financiranja znižanja davkov na elektriko.

Francoski senat je potrdil zamrznitev pokojnin v proračunu socialne varnosti za leto 2026, vendar so izvzete pokojnine, nižje od 1.400 evrov mesečno, ki bodo še naprej usklajene z inflacijo. Senatorji so potrdili tudi zamrznitev socialnih prejemkov, razen dodatka za invalide. O končni usodi proračuna bodo odločali poslanci.