Azerbajdžanska državna naftna in plinska družba SOCAR je januarja 2026 uradno začela dobavljati naravni plin na trga Avstrije in Nemčije. Dobave se izvajajo prek Transadriatika (TAP), ki je ključni del južnega plinskega koridorja, namenjenega povezovanju kaspijskih plinskih polj z evropskimi potrošniki. Po navedbah podjetja ta korak predstavlja naslednjo pomembno etapo pri širitvi njihovega izvoznega omrežja, ki zdaj vključuje skupno 16 držav. Širitev dobav v Nemčijo in Avstrijo poteka prek infrastrukture v Italiji, kar Azerbajdžanu omogoča dostop do novih srednjeevropskih trgov. Čeprav podrobnosti o natančnih količinah plina in trajanju pogodb niso bile javno razkrite, je to nadaljevanje trenda povečevanja vloge Azerbajdžana pri zagotavljanju energetske varnosti Evrope. Država je decembra 2024 že začela dobavljati plin na Slovaško, julija 2025 pa je sklenila sporazum z ukrajinskim Naftogazom. SOCAR poleg širitve plinskega omrežja krepi svojo prisotnost v regiji tudi z drugimi energetskimi naložbami. Decembra prejšnjega leta je podjetje v Turčiji kupilo elektrarno družbe Gama Enerji za 225 milijonov dolarjev. Kljub širitvi na sever pa je podjetje lani zavrnilo dobavo plina Srbiji, medtem ko sta Turčija in Azerbajdžan predhodno dosegla dogovor o dobavi 33 milijard kubičnih metrov plina.

Državna naftna družba Azerbajdžana (SOCAR) je v Romuniji odprla tri nove bencinske servise, s čimer je dodatno utrdila svojo prisotnost na tamkajšnjem maloprodajnem trgu goriv. Novi objekti so začeli delovati pod blagovno znamko SOCAR, kar predstavlja del širše strategije podjetja za širitev v jugovzhodni Evropi. Po poročanju tiskovnih agencij Trend in Azernews azerbajdžanski energetski velikan s tem korakom povečuje svojo konkurenčnost na romunskem trgu, kjer že vrsto let razvija svojo mrežo bencinskih črpalk. Podjetje SOCAR prek svoje hčerinske družbe v Romuniji vlaga v modernizacijo in širitev infrastrukture, kar vključuje ne le prodajo goriva, temveč tudi spremljevalne storitve za voznike. Ta širitev je tesno povezana z azerbajdžansko zunanjepolitično in gospodarsko usmeritvijo, ki temelji na izvozu energentov in krepitvi vpliva v državah Evropske unije. Romunija ostaja ena ključnih vstopnih točk za azerbajdžanske investicije v regiji, saj državi že vrsto let sodelujeta na področju energetske varnosti in oskrbe z zemeljskim plinom ter naftnimi derivati.

Uzbekistanski Uzbekneftegaz in azerbajdžanski SOCAR sta pregledala napredek geoloških raziskav na investicijskih blokih v regiji Ustyurt v okviru sporazuma o delitvi proizvodnje. Podjetji sta ocenili dosedanje delo in načrtovali nadaljnje aktivnosti.

Azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR in kitajska inženirska družba Sinopec Engineering sta podpisali okvirni sporazum o sodelovanju. Podpis sporazuma je potekal med srečanjem predsednika SOCAR Rovšana Nadžafa in predsednika Sinopec Engineering Zhang Xinmina.

Azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR in uzbekistanska Uzbekneftegaz sta podpisali memorandum o soglasju za okrepitev sodelovanja pri uporabi tehnologij umetne inteligence v naftni in plinski industriji. Namen sporazuma je razvoj sodelovanja na tem področju, s čimer naj bi izboljšali učinkovitost in inovativnost v energetskem sektorju.

Azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR je podpisala sporazum o nakupu 99,82 % delnic podjetja Italiana Petroli (IP) od API Holding. Ta poteza bo SOCAR-u omogočila širitev na italijanski energetski trg. Posel, ki je bil podpisan v Bakuju v okviru prvega azerbajdžanskega mednarodnega investicijskega foruma, naj bi bil zaključen leta 2026, odvisno od izpolnitve običajnih pogojev in pridobitve regulativnih dovoljenj. Italiana Petroli je eno vodilnih energetskih podjetij v Italiji.

Rafinerija STAR, ki je v lasti azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR v Turčiji, je v prvi polovici leta 2025 znatno povečala proizvodnjo letalskega goriva in dizelskega goriva. Proizvodnja letalskega goriva na osnovi kerozina je v obdobju januar-junij 2025 znašala skoraj 838.224 ton. Junija 2025 je rafinerija proizvedla približno 28.529 ton utekočinjenega naftnega plina (LPG). Proizvodnja dizla se je junija povečala na 528.000 ton, kar je skoraj 66 % več kot junija lani.

Ruske sile so ponoči izvedle obsežen napad z droni na območje Odese, pri čemer je bil zadet objekt energetske infrastrukture, kar je povzročilo požar. Požar je bil pogašen, ni pa bilo žrtev ali poškodovanih. Napad je poškodoval tudi civilno infrastrukturo, vključno z energetskim objektom, zgradbo logističnega podjetja, dvema zasebnima hišama in dvema avtomobiloma. Uničeno je bilo tudi skladišče nafte SOCAR, kar je povzročilo napetosti med Ukrajino, Azerbajdžanom in Rusijo. Azerbajdžan je opozoril na morebitno zaostritev razmer zaradi ponavljajočih se napadov na njihova energetska sredstva v Ukrajini.

Azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR je podpisala memorandum o soglasju s Chartered Institute of Management Accountants (CIMA). Namen memoranduma je okrepiti sodelovanje med organizacijama. Podrobnosti o vsebini sodelovanja niso bile razkrite.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po telefonu poklical azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, da bi razpravljala o ruskih zračnih napadih na naftne objekte SOCAR v Ukrajini. Oba voditelja sta obsodila napade na naftno skladišče SOCAR in druge azerbajdžanske objekte, vključno s kompresorsko postajo, ki prenaša azerbajdžanski plin v Ukrajino. Zelenski je Alijevu izrazil hvaležnost za podporo Združenih držav Amerike pri reševanju konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Rusija je napadla ukrajinsko rafinerijo goriva z visoko natančnim orožjem in droni. Ruski hakerji trdijo, da so vdrli v sisteme ukrajinskega generalštaba in razkrili podatke o 1,7 milijona žrtvah na ukrajinski strani. Ruska varnostna služba (FSB) je poročala, da je razbila ukrajinsko obveščevalno sabotažno skupino v ruski regiji Brjansk. Ruska sposobnost napadanja Ukrajine s križarskimi raketami, izstreljenimi z bombnikov, naj bi bila pol manjša kot lansko leto.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Azerbajdžan bo preko Turčije začel dobavljati naravni plin Siriji. Turški minister za energijo Alparslan Bayraktar je napovedal, da bo Turčija 2. avgusta začela dobavljati azerbajdžanski plin sirijskemu mestu Aleppo preko Kilisa. Azerbajdžanska državna energetska družba SOCAR vidi Izrael kot ključni del regionalnega energetskega trga in njegovo plinovodno infrastrukturo kot potencialno povezavo s Turčijo preko Sirije.

Azerbajdžan krepi svojo energetsko politiko s prvo pogodbo o dobavi plina Ukrajini. Francija je obtožena klevetanja Azerbajdžana in prikrivanja kolonialne politike z novo resolucijo proti državi. Arabske države pozivajo Hamas k odstopu oblasti v Gazi. Armenija naj bi načrtovala predajo nadzora nad Zangezurjem Turčiji, medtem ko ameriški senator poziva k sklenitvi mirovnega sporazuma med Bakujem in Erevanom, ki bi koristil tudi ZDA.

Zaradi vzdrževalnih del bo danes prišlo do začasne prekinitve dobave plina na nekaterih ulicah v okrožju Narimanov v Bakuju. Azerbajdžansko državno naftno podjetje (SOCAR) je sporočilo, da bo prekinitev vplivala na ulice, kot je križišče ulic T. Šıxəliyev in Tabriz.

Zaradi vzdrževalnih del bo v okrožju Binəqədi v Bakuju v Azerbajdžanu 30. julija 2025 od 9. ure zjutraj prekinjena dobava plina. O tem sta poročala lokalna medija Day.Az in Modern.az, sklicujoč se na informacijsko sporočilo družbe Azəriqaz, ki je del azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR.

Azerbajdžan je začel dobavljati plin v Ukrajino na podlagi sporazuma, podpisanega z ukrajinsko podružnico azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR. Medtem je SOCAR v Uzbekistanu podpisal sporazum o delitvi proizvodnje za razvoj nahajališč na planoti Utsjurt. V obeh primerih gre za pomembne energetske sporazume med državama.

Ukrajinski državni operater Naftohaz je sklenil prvo pogodbo za nakup plina iz Azerbajdžana, ki ga bo dobavljala skupina SOCAR preko transbalkanskega plinovoda. S tem se Ukrajina, kot je sporočila ukrajinska ministrica za energijo, pripravlja na zimske razmere, pri čemer je testna dobava plina potekala preko Bolgarije in Romunije. Gre za zgodovinski trenutek, saj Ukrajina prvič uvaža plin iz Azerbajdžana.

Ukrajinska državna energetska družba Naftogaz je podpisala prvi sporazum z azerbajdžanskim podjetjem SOCAR za uvoz zemeljskega plina. Dobava se bo izvajala preko transbalkanskega plinovoda. Sporazum omogoča prvič testno dobavo plina po tej poti, kar predstavlja pomemben korak za ukrajinsko energetsko varnost.

Ukrajina je uspešno začela prvič uvažati plin iz Azerbajdžana preko Transbalkanske plinske poti. Državna energetska družba Naftogaz je sklenila prvo pogodbo o nakupu s podjetjem SOCAR Energy Ukraine, hčerinskim podjetjem azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR. Prve testne dobave so strateško pomembne za pripravo Ukrajine na zimsko sezono 2025-2026, saj gre za uporabo novega plinskega koridorja za državo.

Nadzorni svet Azerbajdžanske državne naftne družbe (SOCAR) je na svoji zadnji seji odobril konsolidirani proračun za leto 2025. Na zasedanju, ki ga je vodil predsednik nadzornega sveta in minister za gospodarstvo Mikajil Džabarov, so bili obravnavani tudi revidirani finančni in operativni rezultati družbe za leto 2024. Podane so bile tudi informacije v zvezi z zadevami, ki so bile obravnavane na prejšnji seji.

Ministrstvo za energijo Uzbekistana, azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR in "Uzbekneftegaz" so podpisali sporazum o delitvi proizvodnje. Dokument predvideva geološko raziskovanje in nadaljnjo pridobivanje ogljikovodikov v regiji Ustyurt. Podrobnosti sporazuma je predstavila SOCAR po srečanju predsednika družbe z uzbekistanskimi predstavniki v Taškentu julija 2025.

Azerbajdžan in Pakistan sta izrazila interes za poglobitev sodelovanja na področju zelene energije. Projekt elektrifikacije terminala Sangachal v Azerbajdžanu, ki ga je vodil ABB v partnerstvu z bp, SOCAR in AzerEnerji, krepi azerbajdžanske ambicije na področju zelene energije. Ta projekt poudarja pomen inovacij in mednarodnega zaupanja za razvoj zelene energije v regiji.

Azerbajdžansko državno naftno podjetje (SOCAR), natančneje njegovo proizvodno združenje Azerigaz, in podjetje Esyasoft Holding iz Združenih arabskih emiratov (ZAE) sta 17. julija podpisala sporazum o načrtovanju, izgradnji in zagonu pametnega plinskega omrežja. Cilj projekta je posodobitev plinske infrastrukture v Azerbajdžanu in uvedba naprednega sistema za upravljanje pametnega plina. Nekateri viri omenjajo, da gre za posel v vrednosti 480 milijonov dolarjev.