Organizacija Strategija za evropsko in državljansko Črno goro (STEGA) je na obletnico tragičnih dogodkov na Cetinju napovedala vložitev uradne zahteve za postavitev spomenika v spomin na 23 žrtev dveh množičnih zločinov. Pobudniki so pozvali lokalne oblasti in pristojne institucije, naj v sodelovanju z družinami žrtev določijo primerno lokacijo za obeležje, ki bo služilo kot prostor pietete in trajnega opomina. Po mnenju organizacije je Cetinje kot zgodovinsko in simbolno središče države dolžno na dostojanstven način počastiti svoje meščane. V javnem pismu so poudarili, da postavitev spomenika predstavlja minimum družbene odgovornosti do žrtev in njihovih svojcev. STEGA namerava v prihodnjem obdobju vztrajati pri institucionalnem odzivu in spodbujanju javnega dialoga o tem vprašanju, saj so prepričani, da mora biti kultura spominjanja temelj vsake odgovorne družbe. Ob obletnici tragedije so na Cetinju zastave spustili na pol droga, s čimer so prebivalci izkazali spoštovanje do umrlih v napadih, ki so globoko pretresli črnogorsko javnost.

V črnogorskem Cetinju so se danes prebivalci zbrali na spominjanju na žrtve tragičnega dogodka, ki se je pripetil 1. januarja lani. Žalna slovesnost je potekala ob 15. uri pred spomenikom Lovćenska vila, kjer so se zbrani s prižigom sveč poklonili spominu na pokojne. Dogodek je organizirala civilna pobuda STEGA, ki je k udeležbi pozvala vse državljane, ki so se želeli v solidarnosti pridružiti prizadevanjem za resnico in pravico. Zbiranje je minilo v znamenju tišine in sočutja s tistimi, ki so v lanski tragediji izgubili svoje najbližje. Organizatorji so v pozivu izpostavili, da je namen srečanja predvsem ohranjanje spomina in podpora družinam žrtev v njihovem boju za pojasnitev vseh okoliščin dogodka. Spominska slovesnost v prestolnici Črne gore poudarja globoko družbeno pretresenost, ki jo je povzročil lanski incident.

V Cetinju so ob prvi obletnici množičnega umora, v katerem je umrlo 13 ljudi, med njimi tudi dva otroka, spustili zastave na pol droga. STEGA je organizirala zbiranje občanov za spomin na žrtve tragedije.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča v zadevi podelitve nagrade 13. julij za leto 2025 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče je s tem ugodilo tožbi profesorja Dragana Hajdukovića, ki je opozarjal na kršitev 17. člena zakona o državnih nagradah, saj so bile vse tri nagrade podeljene znotraj istega področja – kulture in umetnosti – kar zakon izrecno prepoveduje. Ta odločitev velja za pomembno zmago pravne države, saj je Vrhovno sodišče zavrnilo stališče nižjega sodišča, da odločitev o nagradi ni upravni akt, ki bi bil podvržen sodni kontroli. V ločenem postopku je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo vrhovnega državnega tožilstva za zaščito zakonitosti v primeru nekdanjega glavnega specialnega tožilca Milivoja Katnića. Sodišče je potrdilo odločitev Višjega sodišča o delni odpravi začasnega zasega Katnićeve nepremičnine v Danilovgradu, saj ni bila ugotovljena časovna povezanost med gradnjo objektov leta 2010 in kaznivimi dejanji, ki se mu očitajo. Medtem ko se Višje sodišče v Podgorici sooča s povečano učinkovitostjo pri reševanju zaostankov, v političnem prostoru odmevajo opozorila princa Nikole o nesprejemljivosti revizije zgodovine skozi zakonodajne spremembe glede termina aneksije Črne gore.

Asociacija STEGA je pozvala državljane, da se 19. decembra ob 11:55 zberejo na Gorici pri spomeniku Partizanu-borcu, da bi skupaj obeležili dan osvoboditve Podgorice. Na dogodku bodo spregovorili Danilo Daro Burzan, Jadranka Selhanović, Tamara Đurković in Igor Radulović. STEGA želi s tem dogodkom poslati sporočilo, da Črna gora ne pristaja na represijo in da ponosno stoji na crveni liniji obrambe svobodne besede, antifašizma in temeljnih človekovih pravic. Pozivajo k podpori 35 preganjanim državljanom.

Po diplomatskih aktivnostih vrha države je Francija spremenila svoje stališče in Črna gora bo na medvladni konferenci 16. decembra zaprla vseh pet poglavij v pogajanjih z Evropsko unijo. Predsednik Milatović je pisal Macronu na pobudo ministrice za evropske zadeve Maide Gorčević.

Organizacija STEGA je zagotovila brezplačno pravno pomoč za 35 državljanov, ki so bili procesirani zaradi prekrškov v povezavi s protestom pred Vilo Gorica. STEGA poziva vse obravnavane državljane, da se za dodatne informacije in koordinacijo z odvetnikom obrnejo na njihove uradne komunikacijske kanale.

Evropska komisija je opozorila, da so v Črni gori prekršena fiskalna pravila, javna podjetja pa so postala breme za proračun. STEGA poudarja, da država drsi v dolgoročne fiskalne težave.

Državna sekretarka Ministrstva za evropske zadeve Črne gore, Milena Gorčević, se je sestala z avstrijsko ministrico Klaudijo Plakolm, s katero sta razpravljali o evropski prihodnosti mladih. Gorčević je poudarila, da članstvo v EU ne pomeni izgube identitete, temveč njeno krepitev, saj Evropa raste skozi različnost. Sogovornici sta se strinjali, da evropska pot ne pomeni le usklajevanja politik, temveč tudi sposobnost krepitve zaupanja, znanja in aktivnega državljanstva. Avstrija podpira evropsko perspektivo regije, Črna gora pa ostaja zavezana evropski poti in izvajanju reform.

Damir Šehović, predsednik Socialnih demokratov Črne gore, je kritiziral gospodarsko politiko črnogorske vlade, rekoč da je ta populistična in nevzdržna, namesto da bi bila usmerjena v reforme. Opozoril je na rast fiskalnega deficita, rekordni zunanjetrgovinski primanjkljaj in inflacijo, ki je skoraj dvakrat višja od povprečja v evroobmočju. Šehović je poudaril, da takšna politika vodi v povečanje javnega dolga in ogroža srednjeročno stabilnost javnih financ, ter pozval k vrnitvi k odgovorni fiskalni politiki.

Nevladna organizacija STEGA je izrazila podporo družinam žrtev zločinov na Cetinju in pozvala črnogorsko družbo k enotnosti ter sočutju. Poudarili so, da je čas, da družba pokaže empatijo do družin, ki so bile doslej ignorirane, in jim zagotovi podporo pri iskanju resnice o zločinih. STEGA poziva k udeležbi na shodu 12. avgusta na Cetinju, z upanjem, da se takšni zločini ne bodo ponovili.

Organizacija STEGA je izrazila zaskrbljenost nad odobritvijo EU za sodelovanje med vladajočo stranko in opozicijo ter nad dolgo pričakovano reformo volilne zakonodaje. Ocenili so, da je namesto iskrene reforme volilna zakonodaja predstavljala le "omejeno reformo", ki ni povečala zaupanja državljanov v volilni proces. Glede vetinga v pravosodju pa je odvetnik Vukčević pojasnil, da ta ni mogoč brez zakona in bi bil v obstoječih političnih razmerah pravno ništaven ter kontraproduktiven, saj bi postal mehanizem politične kontrole nad pravosodjem.

Organizacija STEGA je obeležila 81. obletnico tragičnega dogodka, ko je na Lazinah izgubilo življenje 52 mladih antifašistov. Poudarili so pomen spomina na žrtve, med katerimi so bili tudi mladoletni in ženske, še posebej v času, ko se poskuša izenačevati zločince in morilce s črnogorsko antifašistično mladino. Sporočili so, da ne bodo molčali pred tistimi, ki ponovno priklicujejo čas zla.

Predsednik občine Nikšić, Marko Kovačević, je bil kmalu zaslišan v primeru, ki je bil proti njemu uveden zaradi izzivanja nacionalne, rasne in verske nestrpnosti, vendar je obravnava še vedno blokirana, saj tožilstvo čaka na odločitev skupščine. Medtem je bil Raketić iz občine Andrijevica obtožen privatizacije lokalne skupščine, saj naj bi odšel na bolniško, da bi se izognil razrešitvi, nato pa je napovedal še dopust, da se pobuda za njegovo razrešitev ne bi uvrstila na dnevni red.