Iranski predsednik Masud Pezeškian, vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in obrambno ministrstvo so v usklajenih izjavah obtožili Združene države Amerike, Izrael in nekatere evropske države neposredne vpletenosti v organizacijo terorističnih nemirov v državi. Po navedbah Teherana naj bi tuje sile usmerjale tok orožja in denarja z namenom destabilizacije in drobljenja države, medtem ko poročila iz opozicijskih krogov navajajo, da je število žrtev režimskega nasilja med protestniki preseglo 12.000 oseb. Zunanje ministrstvo pod vodstvom Abbasa Araghchija trdi, da so nemiri del širše izraelske zarote, ki naj bi pripravila teren za novo ameriško agresijo na islamsko republiko. Iran vztraja, da so varnostne sile vzpostavile popoln nadzor nad situacijo, vendar izgnani iranski aktivisti opozarjajo, da se režim pod pritiskom ulica krha. Kritike letijo tudi na zahodne države, ker demonstrantom niso nudile obljubljene podpore, medtem ko se ti spopadajo z brutalnim zatiranjem. Spremembo v regionalni dinamiki kažejo tudi stališča arabskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, ki se zdaj odločno upirajo morebitnemu napadu ZDA in Izraela na Iran. Čeprav so te države v preteklosti Iran obravnavale kot glavno grožnjo, se zdaj bojijo izraelskega ekspanzionizma. Voditelji v regiji lobirajo pri administraciji Donalda Trumpa proti vojaškemu posredovanju, saj ocenjujejo, da bi eskalacija nepopravljivo destabilizirala celoten Bližnji vzhod.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.