Vprašanje zvezne nadvlade in upravljanja mest v ZDA sprožilo razprave o ustavnih pooblastilih
V luči naraščajočih političnih napetosti v Združenih državah Amerike se ponovno odpirajo vprašanja o ustavni ureditvi prestolnice Washington, D.C. in pooblastilih lokalnih oblasti pri izvajanju imigracijske politike. Analize kažejo na globoko razhajanje med prvotno ustavno zasnovo zveznega okrožja, ki naj bi služilo vsem Američanom brez vpliva posameznih zveznih držav, in trenutnim stanjem, ki ga nekateri kritiki opisujejo kot neprijazno birokratsko trdnjavo. Predlagana rešitev vključuje popolno vključitev entitet okrožja pod neposredno zvezno upravo, kar bi povrnilo prvotni namen 17. klavzule 8. oddelka prvega člena ameriške ustave. Istočasno se v t. i. republikanskih zveznih državah, kot je Utah, uveljavljajo modeli sodelovanja med lokalnimi organi pregona in zveznimi službami. Primer Salt Lake Cityja izpostavlja program 287(g), ki lokalnim policistom podeljuje pooblastila za preverjanje imigracijskega statusa oseb v priporu. Ta pristop, ki ga je omogočila zakonodaja iz obdobja Clintonove administracije, predstavlja nasprotje t. i. mestom zatočiščem (sanctuary cities), saj stavi na tesno usklajenost lokalnih in zveznih predpisov. Razprava o tem, kako naj mesta upravljajo s priseljevanjem in kakšen naj bo status prestolnice, odraža širši ideološki boj v ZDA. Medtem ko nekateri zagovarjajo večjo centralizacijo pod zveznim okriljem za zagotavljanje nacionalne enotnosti, drugi opozarjajo na pomen lokalne avtonomije in specifičnih potreb mestnih skupnosti v razmerju do zvezne vlade. Ti procesi neposredno vplivajo na pravno varnost in operativno delovanje ameriških institucij.