Nekdanji sopredsednik prokurdske stranke HDP Selahattin Demirtaş je bil na sodišču v Mersinu obsojen na leto in dobrih pet mesecev zaporne kazni. Sodišče je presodilo, da je Demirtaş v svojih govorih v verigi dejanj storil kaznivo dejanje razžalitve predsednika republike Recepa Tayyipa Erdoğana. Obsojenec se obravnave na 14. kazenskem sodišču prve stopnje ni udeležil, njegovi zagovorniki pa so med procesom neuspešno zavračali obtožbe. Demirtaş, ki se trenutno nahaja v strogo varovanem zaporu tipa F v Edirnu zaradi drugih obtožb, se je s tem procesom znova znašel v središču turškega pravosodja. Sodnik mu je prisodil natančno eno leto, pet mesecev in 15 dni zapora. Ta razsodba predstavlja nadaljevanje serije pravnih postopkov proti vodilnim predstavnikom kurdske opozicije, kar mednarodne organizacije za človekove pravice pogosto označujejo za politično motivirane procese z namenom utišanja opozicijskih glasov v državi. Turška zakonodaja glede razžalitve predsednika ostaja eno najbolj kontroverznih orodij za omejevanje svobode govora.

Minister za pravosodje Yılmaz Tunç je izjavil, da je odločitev Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v primeru Selahattina Demirtaşa postala dokončna. V primeru zahteve zainteresiranih strani bo o zadevi odločilo sodišče.

Predsednik turške stranke MHP, Devlet Bahçeli, je izjavil, da bi bila izpustitev nekdanjega sopredsednika stranke HDP, Selahattina Demirtaşa, koristna za Turčijo. Njegova izjava sledi odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je potrdilo kršitev njegovih pravic.

Predsednik Republikanske ljudske stranke (CHP) Özgür Özel je pojasnil pogoje za sodelovanje njegove stranke v parlamentarni komisiji, imenovani 'Turčija brez terorja'. Poudaril je, da v okviru tega procesa v zaporu ne bi smeli ostati Figen Yüksekdağ, Selahattin Demirtaş, Ekrem İmamoğlu in Ahmet Özer. Özel je s tem izrazil zahtevo po izpustitvi omenjenih oseb, kar je pogoj za podporo CHP omenjeni komisiji.