Sodni postopek proti suspendiranemu predsedniku Suda Bosne in Hercegovine Ranku Debevcu ter nekdanjemu direktorju Obveščevalno-varnostne agencije (Oba) Osmanu Mehmedagiću bo po novem potekal na Občinskem sodišču v Sarajevu. Odločitev o prenosu pristojnosti z državne na lokalno raven je sledila večkratnim postopkovnim zapletom in razpravam o tem, kateri organ je dejansko pristojen za obravnavo obtožb. Na zatožni klopi se bo poleg omenjenih visokih uradnikov znašel tudi tretjeobtoženi Milisav Pijuk. Iz sarajevskega občinskega sodišča so že potrdili, da so prevzeli zadevo v svojo pristojnost, vendar pa datum začetka glavne obravnave oziroma prvega naroka še ni določen. Obtožnica bremeni nekdanja vodilna moža pravosodja in obveščevalne službe zlorabe položaja, kar je v zadnjih mesecih močno zamajalo zaupanje javnosti v neodvisnost bosansko-hercegovskih državnih institucij. Prenos primera na nižjo stopnjo sodstva predstavlja pomemben procesni preobrat v enem izmed najbolj odmevnih korupcijskih primerov v regiji.

Sodišče BiH je zavrnilo pritožbo SNSD na odločitev CIK o ponovitvi volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih. Prav tako je zavrnilo pritožbo SDS, ki je zahtevala ponovitev volitev na vseh voliščih v Doboju, Zvorniku in Laktaših.

Dom narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine je na nujni seji obravnaval predlog zakona o Visokem sodnem in tožilskem svetu ter Sodišču BiH.

Predstavniški dom Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine je na nujni seji obravnaval predloge zakonov o Sodišču BiH in Visokem sodnem in tožilskem svetu (VSTV). Sprejetje teh zakonov je eden od pogojev za začetek pogajanj BiH z Evropsko unijo. Predlogi bodo obravnavani po skrajšanem postopku v prvi obravnavi.

Tožilstvo v Prištini je vložilo obtožnico proti R. M. zaradi suma, da je leta 1999 v občini Mališevo storil kaznivo dejanje vojnega zločina proti civilnemu prebivalstvu.

V Trebinju je umrl Slavko Aleksić, znan tudi kot Vojvoda, član "Ravnogorskega gibanja Republike Srbske". Sodišče BiH ga je pravnomočno obsodilo zaradi širjenja sovraštva. Zapisan je ostal kot eno od spornih imen iz obdobja agresije na Bosno in Hercegovino, predvsem zaradi svoje vloge med obleganjem Sarajeva. Povezujejo ga tudi s t.i. "Sarajevo safarijem".

Sodišče Bosne in Hercegovine je dva moška spoznalo za kriva umora načelnika policije v Prijedoru, Radenka Bašića, in ju obsodilo na skupno 63 let zapora. Ob izreku sodbe so se policisti po vsej Republiki Srbski zbrali pred policijskimi postajami in v znak spoštovanja do umorjenega kolega prižgali rotacijske luči na vozilih. Policija v Doboju je simbolično povečala prisotnost na javnih mestih.

Svet ministrov Bosne in Hercegovine je razpravljal o sprejetju zakonov o Visokem sodnem in tožilskem svetu (VSTV) ter o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodišču BiH, ki so pogoj za začetek pogajanj z Evropsko unijo. Na seji so obravnavali tudi predlog o ustanovitvi urada glavnega pogajalca Bosne in Hercegovine z EU kot začasnega telesa Sveta ministrov BiH.

V Republiki Srbski so potekale volitve za novega predsednika, kjer je več kot 1,2 milijona volivcev izbiralo naslednika Milorada Dodika. Dodika je sodišče odstavilo po politični krizi, ki je sledila pravnomočni obsodbi na zaporno kazen zaradi kršitve zakona.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je ponovno izrazil podporo Miloradu Dodiku, češ da so se obtožbe proti njemu izkazale za neutemeljene, saj so oblasti v Bosni in Hercegovini morale zavrniti dodatne postopke proti njemu. Szijjarto je ob tem kritiziral Evropsko unijo.

Ustavno sodišče BiH je zavrnilo pritožbo Milorada Dodika zoper sodbo Sodišča BiH. Dodik je dejal, da je sodišče sprejelo politično odločitev in kršilo osnovne pravice. Njegov odvetnik Goran Bubić je napovedal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj meni, da je Ustavno sodišče BiH podprlo politične odločitve tujcev, ne ustave. Željka Cvijanović je odločitev sodišča označila kot 'zadnji žebelj v mrtvaški krsti pravosodja'.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine bo 4. novembra 2025 na izredni seji odločalo o vsebini pritožbe Milorada Dodika, predsednika SNSD. Dodikov tim je na Ustavno sodišče BiH vložil dve pritožbi, eno 5. avgusta zoper sodbo Sodišča BiH in drugo 5. septembra zoper odločitev CIK o odvzemu mandata.

V Republiki Srbski (RS) bi moral biti izveden referendum, na katerem naj bi se državljani izrekli o sprejemanju odločitev visokega predstavnika v BiH Christiana Schmidta, sodbe Suda BiH proti bivšemu predsedniku RS Miloradu Dodiku in odločitve Centralne volilne komisije BiH o odvzemu njegovega mandata. Opozicija meni, da je bila napoved referenduma sredstvo Dodikove trgovine, Vukanović pa neodržanje referenduma označuje kot izdajo in kapitulacijo Dodika.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je potrdila, da je posredovala dopis sodnice Suda BiH Sene Uzunović Osnovnemu sodišču in Okrožnemu javnemu tožilstvu v Banjaluki. Dopis se nanaša na obveznost izvajanja pravnih posledic, ki izhajajo iz sodbe, po kateri Milorad Dodik ne more biti vodja stranke SNSD. CIK BiH na seji ni obravnaval dopisa sodnice Uzunović o odvzemu mandata Dodiku.

Sodišče Bosne in Hercegovine je poslalo dopis Centralni volilni komisiji (CIK) BiH, v katerem je ponovno pojasnilo pravne posledice obsodb Milorada Dodika zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika. Sodišče je navedlo, da Dodik, glede na pravne posledice obsodbe, ne more biti predsednik stranke SNSD. Sena Uzunović je od CIK-a zahtevala, da izvede sodbo proti Dodiku.

Državni zbor je za 23. november razpisal referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsi prisotni poslanci, 65 jih je bilo, so podprli razpis referenduma. Volilna opravila se bodo začela 21. oktobra. Medtem ko koalicija poudarja pomen pravice do dostojne smrti, opozicija opozarja na krepitev paliativne oskrbe. Zakon ureja pravico neznosno trpečih do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Mladen Samardžija, ki je na Interpolovem seznamu iskanih oseb in ga povezujejo s Kavaškim klanom, je bil včeraj, 15. oktobra, ponovno aretiran v Prozor-Rami v Bosni in Hercegovini med prometno kontrolo. Samardžijo obravnavajo kot enega najbolj iskanih evropskih beguncev.

Sodišče Bosne in Hercegovine je sporočilo, da Milorad Dodik, nekdanji predsednik Republike Srbske, ne more biti predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Odločitev je bila posredovana sarajevskemu portalu Raport. Sodišče je s tem razrešilo večmesečno dilemo o tem, ali lahko Dodik po pravnomočni sodbi še naprej opravlja to funkcijo.

Sodišče Bosne in Hercegovine je odločilo, da ima Milorad Dodik pravico opravljati funkcijo predsednika Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Vukanović je pred štirimi dnevi vložil pritožbo na Sodišče BiH, v kateri je zahteval izpodbijanje kandidature SNSD-ja za predčasne predsedniške volitve.

Radio televizija Republike Srpske (RTRS) je pozvala generalnega direktorja Elektroprivrede RS Luko Petrovića in predsednika Odbora za energetiko SDS Branka Blanušo na televizijsko debato, ki bo potekala v nedeljo, 12. oktobra, v okviru oddaje "Aktuelno". Petrović je že pristal na udeležbo, Blanuša pa je prav tako potrdil, da se bo odzval povabilu. Predsednik Republike Srpske Milorad Dodik pričakuje, da bo RTRS omogočil ta televizijski dvoboj.

Sodišče Bosne in Hercegovine je podaljšalo ukrepe prepovedi Miloradu Dodiku, Nenadu Stevandiću in Radovanu Viškoviću v zvezi z obtožbami o napadu na ustavno ureditev BiH. V naslednjih dveh mesecih se morajo redno javljati na policijski postaji. Centralna volilna komisija BiH je Dodiku odvzela mandat zaradi obsodilne sodbe pred Sodiščem BiH.

V Sočiju se je začel 22. letni sestanek Mednarodnega diskusijskega kluba "Valdaj", posvečen globalni politiki in ekonomiji. Srečanja se udeležuje tudi predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, ki mu je CIK BiH odvzel mandat.

Nebojša Vukanović je izjavil, da je Igor Stanivuković izdal opozicijo, ker s svojim bojkotom pomaga Miloradu Dodiku. V primeru, da bo SNSD-ju odobrena udeležba na volitvah, bo Vukanović tožil na Sodišču BiH. Dodal je, da Dodik nima več nobene odgovornosti, a še vedno odloča o vsem.

Sodišče BiH je Marka Plavšića obsodilo na eno leto zapora, potem ko je priznal krivdo za grožnje sodnici Seni Uzunović. Plavšić je sporazum o priznanju krivde podpisal s tožilstvom BiH. Postopek proti soobtoženemu Vukoviću je bil ločen, Vuković pa se je o krivdi izrekel pred sodiščem BiH.

Srbska demokratska stranka (SDS) bo odločitev o razpisu notranjestrankarskih volitev sprejela po predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. Glavni odbor SDS bo o odločitvi CIK-a o razpisu predčasnih volitev razpravljal na seji 20. septembra. Radulović ostaja na čelu SDS.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto je ponovil podporo Madžarske Miloradu Dodiku, pri čemer je poudaril spoštovanje volje naroda, ki je izvolil svoje voditelje na demokratičnih volitvah. Dodik se je Madžarski zahvalil za podporo, medtem ko mu je Centralna volilna komisija BiH odvzela mandat predsednika Republike Srbske zaradi pravnomočne obsodilne sodbe.

Vijeće naroda Republike Srbske ni doseglo soglasja glede sprožitve mehanizma za zaščito vitalnega nacionalnega interesa bošnjaškega naroda v zvezi z referendumom. Zaradi nesoglasja bo o zakonu o spremembi in dopolnitvi odločalo Ustavno sodišče Republike Srbske. Klubi Srbov, Hrvatov in ostalih so bili proti pobudi Kluba Bošnjakov.

Sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo tožbo Pravobranilstva BiH v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika za nakup objektov za potrebe Uprave za indirektno obdavčevanje (UIO) BiH v Banjaluki. Sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo zahteve tožilca za odložitev izvršitve sporne odločitve. Odločitev je bila sprejeta 26. avgusta 2025.

Izborna komisija Republike Srbske je zavrnila sodelovanje pri izvedbi predčasnih volitev za predsednika Republike Srbske, ki jih je razpisala Centralna volilna komisija BiH. Milorad Dodik, ki mu je bil odvzet mandat predsednika Republike Srbske, je izjavil, da se bodo vsa vprašanja v Republiki Srbski reševala z referendumom. Dodik pričakuje, da bodo vse stranke bojkotirale predsedniške volitve, ki jih je razpisala CIK BiH.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je odločila, da bodo predčasne volitve za predsednika Republike Srbske potekale 23. novembra. Razpis volitev je posledica prenehanja mandata Miloradu Dodiku. Za organizacijo volitev v Republiki Srbski teče 90-dnevni rok.

Sodišče Bosne in Hercegovine je v obdobju od leta 2024 do sredine leta 2025 sprejelo več kot 70 odločitev o zamenjavi zapornih kazni z denarnimi. Skupno so s tem postopkom zbrali 201.000 KM.

Milorad Dodik, ki mu je Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine odvzemla mandat predsednika Republike Srbske, je imenoval mandatara za sestavo nove entitetske vlade, čeprav za to nima ustavne pravice. Sodišče BiH je potrdilo, da Dodik ne more imenovati mandatara.

Milorad Dodik je ocenil, da se britanski ambasador v BiH, Džulijan Rejli, ne vede diplomatsko, in se vprašal, od kdaj britanski ambasador razlaga ustavo in zakone. Dodal je, da je fascinantno, kako Britanci podcenjujejo srbsko pamet in da ne bodo pogoltnili britanskega cinizma.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je na Braču srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Urad hrvaškega predsednika o srečanju ni izdal uradnega sporočila. Orban že več let dopustuje na Braču.

Tožilstvo Kantona Sarajevo je predlagalo enomesečni pripor za Abdulaziza Muso, sina Sanina Muse, voditelja gibanja "Vjera, narod, država". Abdulaziz Musa je osumljen, da je fizično napadel novinarja Avdu Avdića in še enega moškega. Medtem je sodišče v Bosni in Hercegovini zavrnilo predlog tožilstva za določitev ukrepov prepovedi novinarki Nataši Miljanović Zubac, ker ni utemeljenega suma, da je storila kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je po telefonu pogovarjal s predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in se mu zahvalil za dosledno podporo Venezuele Srbiji glede Kosova in Metohije. Vučić je Madura označil za velikega prijatelja Srbije in poudaril zavezanost k nadaljnjemu razvoju odnosov med državama.

Odločeno je bilo, da bo v Republiki Srbski 18. ali 25. oktobra potekal referendum glede sodbe Sodišča BiH in odločitve Centralne volilne komisije o odvzemu mandata Miloradu Dodiku.

Sodišče Bosne in Hercegovine je ugotovilo, da ni utemeljenega suma, da je novinarka Nataša Miljanović Zubac storila kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov, zato je zavrnilo predlog tožilstva BiH za izrek ukrepov prepovedi. Novinarka je izjavila, da so predlagani ukrepi nesmiselni in pretirani.

Apelacijsko sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbo Milorada Dodika na odločitev osrednje volilne komisije (SIP), s čimer je uradno potrjeno, da ne opravlja več funkcije predsednika Republike Srbske. SIP je sedaj dolžan razpisati predčasne volitve za vodilnega v tej entiteti.

Udruženje BH novinarjev (BHN) in Evropska federacija novinarjev (EFJ) sta izrazila zaskrbljenost zaradi namere tožilstva Bosne in Hercegovine, da uvede prepovedi za novinarko Natašo Miljanović Zubac, vključno s prepovedjo zapustitve države. Obe organizaciji pozivata Sodišče BiH, naj pri obravnavi primera novinarke upošteva evropske standarde svobode izražanja in informiranja. BHN in EFJ obsojata "tog in nezakonit postopek", ki naj bi ga tožilstvo sprožilo za pridobitev dovoljenja za preiskavo in zaseg novinarkinih mobilnih telefonov in prenosnika.

Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, je napovedal razpis referenduma, ki bo vključeval vprašanje o pravnem in ustavnem statusu Republike Srbske. Dodik je dejal, da je Republika Srbska prisiljena braniti svoj status z voljo ljudstva in da bo to storila postopoma. Hkrati je Dodik zahteval odstranitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, Christiana Schmidta, kot pogoj za stabilizacijo v BiH.

Branislav Borenović je kritiziral stranko SNSD in njenega voditelja, češ da so v javnih izjavah glasni glede patriotizma, a da tajno priznavajo in izvajajo odločitve Suda Bosne in Hercegovine ter drugih državnih institucij. Borenović trdi, da SNSD s svojim sodelovanjem potrjuje delovanje Tužilaštva BiH, Suda BiH, CIK BiH in Ustavnega sodišča BiH. Izrazil je upanje, da bodo prihajajoče volitve prinesle politični preobrat.

Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, je pri Sodišču BiH plačal denarno kazen, s katero je nadomestil enoletno zaporno kazen, ki mu je bila izrečena zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta. Sodišče BiH je ugodilo njegovi zahtevi za zamenjavo zaporne kazni z denarno. Poleg zaporne kazni je Dodik prejel tudi šestletno prepoved političnega delovanja.

Sodišče v Bosni in Hercegovini je odločilo, da se zaporna kazen, izrečena predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, preoblikuje v denarno kazen. Ta odločitev je bila sprejeta na zahtevo Dodikove obrambe.

Odvetnik Goran Bubić je v imenu pravnega tima Milorada Dodika vložil pritožbo na Sodišče BiH zoper odločitev CIK. Bubić je izjavil, da Vanja Bjelica-Prutina ni mogla sodelovati pri sprejemanju odločitve CIK.

Apelacijski senat Sodišča BiH še ni prejel Dodikove pritožbe na odločitev CIK BiH o odvzemu mandata. Dodikov odvetnik Goran Bubić je izjavil, da je odločbo prejel in jo bo vložil naslednji dan. Napovedal je tudi apelacijo na Ustavno sodišče BiH in zahtevo za preložitev izvršitve sodbe.

Milorad Dodik je ponovil, da je Republika Srbska na prelomnici in da bo prenehala obstajati, če se ne bo distancirala od Sarajeva, ter ponovno obtožil muslimane političnega obračuna s kristjani. Minister Konaković je Dodika označil za fašista in rasista. Dobrašinoviću je bil odrejen 30-dnevni pripor zaradi soodgovornosti pri postavitvi spomenika Pavlu Đurišiću. Župan Banjaluke, Draško Stanivuković, je pozval Srbe k enotnosti in poudaril, da mora Republika Srbska odgovoriti političnemu Sarajevu z enotnostjo.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je obsodilo obsodbo Milorada Dodika, predsednika Republike Srbske, s strani Suda BiH, označilo jo je za nepravično in pod vplivom tujih sil. Marija Zaharova, tiskovna predstavnica ministrstva, je izjavila, da bo Rusija uporabila vsa politična sredstva za podporo Dodiku in legitimnim oblastem Republike Srbske.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil, da Madžarska ne priznava pravnomočne sodbe Suda BiH proti Miloradu Dodiku, in poudaril, da nič ne more biti nad voljo naroda. Dodal je, da je Dodik legitimen in izvoljen voditelj Republike Srbske, ter izrazil močno nasprotovanje Madžarske vmešavanju Bruslja v suverenost.

Organizacija 'Vojska Republike Srbske' je izrazila podporo Dodiku in zavrnila sodbo Sodišča BiH kot montiran politični proces. Stranka Ujedinjena Srpska je sporočila, da bo sledila odločitvam institucij Republike Srbske po izreku sodbe Dodiku. Obstaja možnost nove politične krize v BiH in RS zaradi obsodbe Dodika.