Matti Viialainen je potrdil, da je sodeloval s Stasijem, vzhodnonemško tajno službo, v okviru solidarnostnega dela za Swap. Pojasnil je, da je za to sodelovanje potreboval partnerja v Vzhodni Nemčiji.

Manuela Schwesig, premierka nemške zvezne dežele Mecklenburg-Pomorjansko, je pred preiskovalno komisijo deželnega parlamenta priznala, da je storila napako v svoji politiki do Rusije, povezane s projektom Severni tok. Vendar pa je odločno zavrnila vse ostale obtožbe. Preiskava se osredotoča tudi na njena srečanja z nekdanjim častnikom Stasija.

Vodja stranke AfD, Alice Weidel, je nemško službo za zaščito ustave primerjala z vzhodnonemško tajno službo Stasi. Weidelova je izjavila, da so pripadniki službe za zaščito ustave 'umazani stasijevi vohuni'. Njena izjava je odziv na odločitev službe, da AfD obravnava kot zanesljivo desno ekstremistično gibanje.

Wolfgang Böhme, nekdanji vrhunski rokometaš iz Nemške demokratične republike (DDR), je bil posthumno rehabilitiran in vpisan v Zlato knjigo Nemške rokometne zveze (DHB). Böhmejeva kariera se je tragično končala zaradi vpletanja vzhodnonemške tajne policije Stasi.

Na festivalu Deutsch-Deutsche Filmtage bodo s pomočjo dokumentarnih in igranih filmov ter pogovorov s pričami obravnavali teme, kot so Stasi, vohunjenje in gradnja berlinskega zidu. Dogodek ponuja vpogled v življenje in dogodke v Vzhodni Nemčiji.

V Vzhodni Nemčiji je bil nogomet za mnoge zatočišče, stadioni pa prostor za zasebne pogovore. Vendar je Stasi vedel za to in je izvajal nadzor tudi na tribunah, kar razkriva nova razstava.

Andrea Sempio, osumljenec v primeru umora Chiare Poggi v Garlasku, je za svojega novega odvetnika izbral Liboria Cataliottija, ki je v preteklosti zastopal tudi znano televizijsko prodajalko Wanono Marchi. Cataliotti je zamenjal Massima Lovatija. Sempija tožilstvo bremeni, da je umor Poggi izvršil skupaj z neznanci ali s Stasijem.

Članki obravnavajo različne teme: od pohval Ruth Dreifuss in njene edinstvene osebnosti, preko razprav o zamujenih priložnostih ob nemški združitvi pred 35 leti in vloge Horsta Zimmermanna pri promociji skandinavske umetnosti v Rostocku, do kritike Fachstelle für Diversität, Integration und Antirassismus v Zürichu zaradi spornih potez. Poudarjena je tudi anekdota o Ruth Dreifuss in njeni presenečenosti nad nepoznavanjem Pierra Mendèsa Franca.