Po pogovorih v Berlinu glede Ukrajine je Friedrich Merz pustil odprto vprašanje glede morebitne udeležbe nemške vojske (Bundeswehr) v evropskih silah, ki bi bile napotene v Ukrajino v primeru prekinitve ognja. Razprave o tem, ali bi Nemčija prispevala vojake, se nadaljujejo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili mirovni predlogi, usklajeni z ameriškimi uradniki, v nekaj dneh predstavljeni Rusiji. ZDA so sporočile, da so pogovori z Ukrajino v Berlinu razrešili 90 % težkih vprašanj. Francija je ponovila zahtevo po "robustnih varnostnih jamstvih" za Kijev, preden se bo obravnavalo ozemeljsko vprašanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Berlinu opravil novo rundo pogovorov z ameriškimi odposlanci glede mirovnih pogajanj za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. ZDA so obljubile neopredeljena varnostna jamstva Ukrajini kot del mirovnega sporazuma.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se strani v Ukrajini približujejo rešitvi konflikta in da so pogovori z evropskimi voditelji o tej temi potekali zelo dobro. Opozoril je, da se udeleženci v pogovorih o reševanju konflikta v Ukrajini večkrat spreminjajo.

Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili mirovni predlogi, usklajeni z ameriškimi uradniki, v kratkem predstavljeni Rusiji. Pogovori z zavezniki so prinesli določen napredek glede varnostnih jamstev za Ukrajino, vendar Rusija še vedno nasprotuje prisotnosti tujih sil v Ukrajini. Zelenski je osnutek mirovnega načrta, o katerem so razpravljali v Berlinu, označil za "zelo izvedljivega", kar kaže na možno prelomnico v pogajanjih.

V Berlinu so potekali mirovni pogovori o Ukrajini, na katerih so ameriški in ukrajinski uradniki dosegli znaten napredek, vendar ostajajo pomembne ovire. Srečanja so se udeležili tudi evropski zavezniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Haagu nagovoril nizozemski parlament in ponovil poziv k nadaljnji podpori Evrope Ukrajini v spopadu z Rusijo.

V Berlinu so se nadaljevali maratonski pogovori med ZDA in Ukrajino glede rešitve konflikta. Po poročanju naj bi ZDA pritiskale na Ukrajino, da prepusti Doneck Rusiji, kar pa Kijev zavrača. Predsednik Zelenski je pogovore označil za težke, a produktivne.

Volodimir Zelenski je ocenil pogovore z ZDA v Berlinu kot produktivne, a hkrati nakazal, da Ukrajina in ZDA nista dosegli soglasja o vseh spornih vprašanjih. Pogovori med Ukrajino in ZDA se sicer nadaljujejo v Berlinu brez prisotnosti Zelenskega.

V Berlinu so potekala pogajanja o Ukrajini, na katerih so sodelovali predstavniki ZDA, Ukrajine in evropski partnerji. Razpravljali so o možnostih premirja in prihodnosti Ukrajine, vendar izid pogajanj ostaja negotov. Evropa stoji ob strani Ukrajini, saj Trumpovi ljudje niso več zavezniki. Merz želi zaščititi ukrajinskega predsednika pred njimi.

Pogovori o morebitnem miru v Ukrajini v Berlinu naj bi vstopili v odločilno fazo. Po srečanju pogajalcev so se pojavili pozitivni signali s strani ZDA, ameriška delegacija pa je izrazila optimizem glede napredka pri pogovorih o prekinitvi ognja med Ukrajino in Rusijo. Pričakuje se, da se bodo prizadevanja za mir nadaljevala.

Volodimir Zelenski je v Berlinu nadaljeval pogovore z ameriškimi in evropskimi predstavniki. Po petih urah pogovorov v nedeljo si Kijev še naprej prizadeva prepričati Washington, da bi morala do prekinitve ognja priti brez predhodnih ozemeljskih koncesij Rusiji. Cilj pogovorov je tudi pridobiti ameriško zavezo, ki bi Moskvo odvrnila od morebitnih prihodnjih napadov na Ukrajino v primeru prekinitve ognja.

V Berlinu so se zaključili nadaljnji krogi pogovorov med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za končanje vojne, pri čemer Volodimir Zelenski ni sodeloval. Po besedah ukrajinskega glavnega pogajalca Rustema Umerova je bil dosežen "realen napredek". ZDA pričakujejo dogovor z Rusijo že ta vikend. Videokonferenca med zunanjimi ministri EU in ameriškima odposlancema, Stivom Vitkofom in Džaredom Kušnerjem, ni bila izvedena zaradi težav s povezavo.

Ukrajina je v zameno za varnostna jamstva pripravljena opustiti prizadevanja za članstvo v Natu, poročajo mediji. Predsednik Zelenski naj bi o tem pisal novinarjem v klepetalni skupini. Pogoj za takšno potezo so trdna varnostna zagotovila.

Po pogovorih med Ukrajino in ZDA v Berlinu, kjer so ZDA nakazale odprtost Rusije za vstop Ukrajine v EU in napredek pri varnostnih jamstvih, so evropski voditelji poudarili, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Donald Trump je priznal, da je Ukrajina v konfliktu z Rusijo že izgubila ozemlje. Poljski premier je izrazil dvom o hitri odločitvi EU glede zaplembe ruskega premoženja. Sergej Lavrov pa je izpostavil ponovni vzpon nacizma v EU in nagnjenost Evrope k "kraji".

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, in njegov zet Jared Kushner sta prispela v Berlin na novo rundo pogovorov, namenjenih doseganju dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Po poročanju Handelsblatta se bodo pogovori o rešitvi konflikta v Ukrajini nadaljevali 15. decembra v Berlinu.

Friedrich Merz se je po pozdravu umaknil iz pogovorov o Ukrajini v Berlinu. Vojna v Ukrajini traja že več kot tri leta in pol, mirovna prizadevanja pa so bila doslej neuspešna. Ameriški predsednik Trump si prizadeva za nov mir.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Ukrajine, da opusti cilj vstopa v Nato v zameno za varnostna jamstva Zahoda, s čimer bi poskušali doseči kompromis za končanje vojne z Rusijo. Povedal je, da bi Ukrajina lahko začasno opustila sanje o vstopu v Nato v zameno za konec vojne in varnostna jamstva.

Rusija je potrdila, da je ponoči napadla ukrajinske industrijske in energetske objekte s hipersoničnimi raketami. Ameriški odposlanec Steve Witkoff naj bi se ta vikend srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji v Berlinu. Zelensky je obiskal enote na območju Kupianska in trdi, da so ponovno zavzeli del tega območja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval »dostojanstven« mir in zagotovila, da Rusija ne bo ponovno napadla Ukrajine. V Berlinu se je srečal z ameriškimi in evropskimi uradniki, kjer so potekali pogovori o političnem dogovoru za končanje vojne v Ukrajini. V ameriški delegaciji je bil tudi Steve Witkoff, posebni odposlanec predsednika Trumpa.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, se je odpravil v Nemčijo, kjer naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva. Namen srečanja je pogovor o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik je evropske voditelje označil za šibke in pozval Ukrajino k izvedbi demokratičnih volitev.

V Berlinu so potekala posvetovanja o Ukrajini, kjer so razpravljali o morebitni prekinitvi ognja. Ameriški odposlanec Steve Witkoff se je srečal z Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji. V ponedeljek je napovedan vrh z evropskimi voditelji in Zelenskim, kjer naj bi ga sprejel kancler Merz. Na posvetovanjih so sodelovali tudi svetovalci za zunanjo politiko iz ZDA, Ukrajine, Nemčije in drugih partnerskih držav.

Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, je obiskal Berlin, kjer se je sestal z voditelji "koalicije voljnih" in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen srečanja so bili nadaljnji posveti o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino.

V Berlinu so se konec tedna sestale delegacije ZDA, Ukrajine in Nemčije, da bi razpravljale o morebitni prekinitvi ognja v Ukrajini pred vrhom z evropskimi voditelji in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Združene države Amerike so presenetljivo glasovale proti resoluciji ZN o dolgoročnih posledicah černobilske katastrofe, s čimer so se postavile ob bok Rusiji, Belorusiji, Kitajski, Severni Koreji, Nikaragvi, Kubi in Nigru. Resolucija, ki priznava trajne posledice katastrofe in poudarja potrebo po pomoči prizadetim regijam, je bila kljub temu sprejeta s podporo 97 držav, medtem ko je bilo 39 držav vzdržanih.

Predsednik Putin je izjavil, da imajo ruske oborožene sile popolno strateško pobudo v coni specialne vojaške operacije (SMO). Na srečanju z vojaki je razpravljal o razvoju situacije na severu Donecke ljudske republike (DNR) na območju odgovornosti skupine ruskih sil "Jug".

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so pogovori med Rusijo in ZDA osredotočeni na iskanje dolgoročne rešitve konflikta v Ukrajini. Lavrov je tudi povedal, da sta ruski predsednik Vladimir Putin in posebni odposlanec ZDA Stephen Uithoff odpravila vsa nesoglasja med državama, ki so nastala zaradi prekinitve stikov. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal možen mednarodni telefonski pogovor predsednika Putina.

Ameriški predsednik Trump naj bi bil po navedbah Bele hiše »zelo razočaran« nad Rusijo in Ukrajino glede vojne v Ukrajini. Že več kot tri leta in pol se Ukrajina brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so doslej bila neuspešna. Trump zdaj pritiska na nov mir.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Ukrajina z Zelenskim na čelu in Evropska unija poskušajo spodkopati mirovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je tudi dejal, da Rusija pričakuje informacije o izidu pogovorov Zelenskega z evropskimi in ameriškimi predstavniki. Obtožil je še Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, da aktivno ovirajo proces reševanja konflikta v Ukrajini. Ukrajinska stran naj bi ZDA predala nov mirovni načrt, ki vsebuje dvajset točk in je bil pripravljen s pomočjo evropskih partnerjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se sooča z vse večjim pritiskom iz Washingtona, da bi pristal na mirovni predlog za državo. Ameriška pogajalca Steve Witkoff in Jared Kushner naj bi po obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina telefonirala Zelenskemu in ga priganjala, naj prepusti Donbas. Zahtevala sta tudi takojšen pritrdilen odgovor.

Donald Trump je dejal, da ga uradniki Nata imenujejo 'očka'. Zaradi izjav Trumpove administracije Evropska unija pospešuje načrte za ohranjanje miru brez pomoči Združenih držav.

Po poročanju ruskih medijev, ki se sklicujejo na Financial Times, naj bi Donald Trump Zelenskemu dal le nekaj dni časa za odločitev glede mirovnega načrta.

Po več kot dveh letih vojne v Ukrajini Rusija, kljub diplomatskim poskusom, ne kaže pripravljenosti za mirovni sporazum in nadaljuje z vojaškimi napadi. Ukrajinski vojaki v Pokrovsku, ključnem logističnem vozlišču, z dvigovanjem zastave sporočajo, da se ne bodo vdali, s čimer zanikajo Putinove trditve o zavzetju mesta. Bitka za mesto traja že 18 mesecev in vstopa v odločilno fazo.

Donald Trump je pozval Ukrajino, naj izvede volitve in kritiziral Evropo zaradi njene šibkosti. Poročila tudi navajajo, da naj bi Trumpovi odposlanci dali ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu le nekaj dni časa, da se odzove na predlagani mirovni sporazum, ki bi zahteval ozemeljske izgube v zameno za mir. Trump je pozval Zelenskega, naj se "donese" in sprejme mirovne predloge, saj naj bi ukrajinska vojska izgubljala.

Donald Trump je bil imenovan za najvplivnejšo osebo v Evropi za leto 2026 po mnenju Politica. Podelitev Nobelove nagrade za mir v Oslu je minila z odsotnostjo devetih nagrajencev. Turčija poziva k celostni preučitvi razlik v Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju.

Po srečanjih v Rimu, kjer si je Zelenski prizadeval za evropsko podporo, je ponovno poudaril, da ne bo odstopil ozemlja Rusiji, kljub pritisku ZDA. Medtem naj bi Bela hiša razkrila novo strategijo nacionalne varnosti po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi delegacijami na Floridi, kar nakazuje na morebitno spremembo ameriškega pristopa.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predlagal načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje prepustitev dela ukrajinskega ozemlja Rusiji. Po poročanju The Guardiana je Putin to zavrnil. Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in zet Jared Kushner sta se prejšnji teden v Moskvi pet ur pogovarjala s Putinom. Analiza pa kaže, da Trump v pogajanjih z Ukrajino od Putina ne zahteva kompromisov, kar ruskega voditelja krepi.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da je Rusiji pomembno razumeti izide dela ZDA in Ukrajine po rusko-ameriških posvetovanjih, ki so potekala v Moskvi. Peskov je poudaril, da je bilo na srečanju predsednikov opravljenega veliko dela.

V New Yorku so potekali tajni pogovori med Izraelom, Katarjem in Združenimi državami Amerike glede razmer na Bližnjem vzhodu. Srečanje, ki ga je gostil Steve Witkoff, odposlanec Donalda Trumpa, je potekalo tri mesece po izraelskem napadu na srečanje pogajalcev Hamasa v Dohi. Po poročanju Axiosa je to srečanje na najvišji ravni med temi državami od sporazuma o končanju vojne v Gazi, pri katerem je Katar igral ključno vlogo mediatorja.

Po poročilih TRT World in drugih medijev, je bil Trumpov načrt za dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo tik pred zaključkom, a se je kasneje izkazalo, da je prišlo do zastoja. Srečanje med Stevom Witkoffom in Putinom v Moskvi ni prineslo preboja, kar povečuje napetosti in pospešuje militarizacijo v Evropi.

Volodimir Zelenski je po pogovorih z evropskimi voditelji v Londonu napovedal, da bo Ukrajina ZDA v torek posredovala nov predlog mirovnega načrta. Trump je medtem izrazil prepričanje, da Zelenski ni pripravljen podpisati mirovnega predloga, ki so ga pripravile ZDA.

Netanjahu je izrazil dvom o možnosti razorožitve Hamasa s strani mednarodnih sil. Sočasno se pojavljajo informacije, da je Hamas pripravljen razpravljati o zamrznitvi orožja v zameno za ustanovitev palestinske države, kar pa je Netanjahu odločno zavrnil. Potekala so pogajanja med Izraelom in Katarjem v New Yorku, ki jih je gostil Steve Witkoff, pri čemer je izraelsko delegacijo vodil direktor Mosada, David Barnea. Kljub premirju Hamas ponovno krepi svoj vpliv v Gazi.

Češki predsednik Petr Pavel svari pred kakršnimikoli koncesijami Rusiji v prizadevanjih za rešitev vojne v Ukrajini. Opozoril je, da bi zmaga Vladimirja Putina v Ukrajini pomenila poraz za celoten Zahod. Kremelj je sporočil, da je bil ton srečanja med Putinom in ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom konstruktivno prijateljski.

Dmitrij Peskov je izjavil, da je za Rusijo pomembno razumeti in oceniti rezultate sodelovanja med ZDA in Ukrajino po srečanju Vladimirja Putina s posebnim odposlancem ZDA Stevenom Witkoffom in poslovnežem Jaredom Kushnerjem v Moskvi. Peskov je tudi izjavil, da je srečanje Putina z Witkoffom omogočilo temeljito delo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Ukrajina, Rusija in ZDA še niso dosegle dogovora glede vzhodne Ukrajine in da Kijev vztraja pri posebnem sporazumu o varnostnih jamstvih.

V New Yorku so potekali pogovori med Izraelom in Katarjem s posredovanjem ZDA, gostitelj pa je bil Steve Witkoff, posebni odposlanec Donalda Trumpa. Trump je kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ker naj ne bi prebral mirovnega predloga. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro pa je pozval k preiskavi najdenih trupel v morju ob meji s Kolumbijo, ki bi lahko bila žrtve ameriškega napada. Tajska je izvedla letalske napade na spornem obmejnem območju s Kambodžo, obe državi pa se medsebojno obtožujeta kršitev premirja.

Kreml je ponovno pozdravil novo ameriško nacionalno varnostno strategijo Donalda Trumpa, saj meni, da se ujema z rusko vizijo sveta. Izpostavil je kritičen odnos dokumenta do evropskih zaveznikov in izrazil upanje, da bo to omogočilo konstruktivno sodelovanje med državama. Poudaril je tudi oddaljevanje ZDA od Evrope.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je imel dolg in konstruktiven telefonski pogovor s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Poljske teme niso bile omenjene.