Po smrtonosnih nemirih in protestih alavitske manjšine v obalnih mestih so sirske vladne enote napotene v Latakijo in Tartus. Razlog za napotitev so bili smrtonosni spopadi med protestniki in vladnimi silami.

V severozahodni Turčiji je prišlo do spopadov med pripadniki Islamske države in policijo. V spopadih so bili ubiti trije policisti in šest militantov Islamske države. Poleg tega je bilo ranjenih sedem policistov.

Po obsežnih protestih v sirijski provinci Tartus so sile Julanija uvedle policijsko uro.

V spopadih med alavitskimi protestniki in nasprotniki na sirski obali je umrlo najmanj tri do štiri ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Spopadi so izbruhnili dva dni po napadu na alavitsko mošejo v Homsu. Oblasti so poskušale ločiti sprti skupini protestnikov. Protesti so potekali v več mestih po Siriji.

Sirija je uradno predala upravljanje pristanišča Tartus, drugega največjega v državi, logističnemu podjetju DP World iz Združenih arabskih emiratov. Podjetje je že začelo z operacijami na podlagi 30-letne koncesijske pogodbe, vredne 800 milijonov dolarjev. Cilj naložbe je posodobitev pristanišča in preoblikovanje v pomembno trgovsko središče v Sredozemlju.

Začasni predsednik Sirije, Ahmed aš-Šaraa, je obiskal Rusijo, kjer naj bi uradno zahteval izročitev nekdanjega sirskega voditelja Bašarja al Asada. Reuters poroča, da naj bi Aš-Šaraa želel, da se Asadu sodi za domnevne zločine.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je prvi uradni obisk sirskega voditelja v Rusiji po padcu nekdanjega režima. Al-Šaraa je ponovno potrdil zavezanost Sirije vsem prejšnjim sporazumom z Rusijo in obljubil krepitev političnega in vojaškega sodelovanja.

Sirija je po prekinitvi leta 2011 ponovno začela izvažati nafto. V ponedeljek so v pristanišču Tartous na grški tanker Nissos Christiana naložili 600.000 sodov nafte, kar predstavlja prvo izvozno pošiljko po dolgih letih.

Sirija je po 14 letih izvozila prvo pošiljko surove nafte. Izvoz, ki je bil omogočen po tem, ko so ZDA junija umaknile sankcije, je obsegal 600.000 sodčkov težke surove nafte iz pristanišča Tartus. Kupec je trgovska družba B Serve Energy.

Združene države Amerike so pozvale evropske države, da uvedejo sankcije proti Indiji, podobne tistim, ki jih je uvedla sama. Zahtevajo predvsem prekinitev vseh dobav nafte in plina v Indijo. Ameriška administracija želi, da Evropa prevzame večjo vlogo pri pritisku na Rusijo, saj noče sama nositi vseh stroškov.