Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal sklenitev novega naftnega sporazuma z Venezuelo, po katerem bo ta država sredstva od prodaje nafte porabila izključno za nakup izdelkov ameriškega izvora. Po navedbah predsednika bodo venezuelski nakupi vključevali kmetijske pridelke, zdravila, medicinsko opremo ter naložbe v posodobitev električnega omrežja in energetskih zmogljivosti. Trump je poudaril, da bo dogovor koristil obema narodoma, hkrati pa zagotovil krepitev ameriškega gospodarstva. Istočasno se v javnosti pojavljajo nova razkritja o notranjem delovanju Trumpove administracije. Revija The Atlantic je objavila profil Stephena Millerja, namestnika vodje kabineta za politiko, ki ga viri opisujejo kot neizprosnika in enega ključnih snovalcev odločitev glede Venezuele in Grenlandije. Notranji viri navajajo, da Miller deluje pod velikim časovnim pritiskom, pri čemer naj bi se pogosto posluževal ustrahovanja podrejenih in sodelavcev, da bi dosegel hitre rezultate v času svojega mandata. Kritični odzivi prihajajo tudi iz medijskih vrst, kjer kolumnist New York Timesa Jamelle Bouie opozarja na razkroj t. i. ameriškega mita o enakosti pred zakonom. Bouie izpostavlja, da dogodki po 6. januarju pred petimi leti in vrnitev Donalda Trumpa na oblast kljub obtožbam o uporu kažejo na sistemske težave pri uveljavljanju odgovornosti vplivnih posameznikov. Po mnenju avtorja zgodovina ZDA pogosto kaže na trend gledanja stran, namesto da bi se država soočila s posledicami ravnanj svojih najvišjih predstavnikov.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic neposredno zagrozil novi vršilki dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez. Trump je izjavil, da bo Rodriguezova plačala višjo ceno kot njen predhodnik Nicolás Maduro, če ne bo ravnala v skladu z zahtevami Združenih držav Amerike. Grožnja sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posredovanju, v katerem so enote ZDA zajele Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ujetništvo. Čeprav je venezuelsko vrhovno sodišče po ameriški akciji za začasno voditeljico imenovalo Rodriguezovo, Trump vztraja pri popolni podreditvi ameriškim interesom. Poleg stopnjevanja napetosti z Venezuelo je Trump v istem intervjuju ponovno izpostavil svoj strateški interes za Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno ozemlje za potrebe ZDA. Napetost v regiji ostaja visoka, saj Washington neposredno vpliva na prenos oblasti v Caracasu, hkrati pa Trump napoveduje stroge ukrepe proti vsem, ki bi nasprotovali ameriškemu nadzoru nad venezuelskimi viri in politično ureditvijo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Združenih državah Amerike se založniški trg sooča z opaznim upadom zanimanja za literaturo o predsedniku Donaldu Trumpu, kar strokovnjaki pripisujejo splošni izčrpanosti javnosti. Po poročanju revije The Atlantic so knjige, ki so bile nekoč zanesljiv vir zaslužka – zlasti tiste, namenjene njegovi volilni bazi – izgubile svojo privlačnost. Delo Newta Gingricha z naslovom Trump's Triumph se je na lestvicah najbolje prodajanih knjig obdržalo le dva tedna, podobno usodo pa sta doživeli tudi knjigi komentatorjev Joeja Conche in Scotta Jenningsa. Edina izjema v tem trendu ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump, ki so postali prava prodajna uspešnica. Ob tem se Trump sooča tudi z ostrimi mednarodnimi kritikami. Britanski premier Keir Starmer je bil deležen kritik zaradi svojega zadržanega odziva na domnevne Trumpove ukaze za ugrabitev tujega državnika in njegove soproge. Starmer je namreč izjavil, da mora najprej ugotoviti dejstva, kar je sprožilo vprašanja o pripravljenosti zaveznikov, da se zoperstavijo ameriškemu predsedniku. Ta politična napetost sovpada z notranjimi težavami Trumpove administracije, kjer se kljub zmagi na volitvah leta 2024 kažejo znaki slabenja podpore in vse večje utrujenosti volilnega telesa nad nenehno prisotnostjo Trumpa v medijih.

Tatiana Schlossberg, hči Caroline Kennedy in vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla pri 35 letih po boju s terminalnim rakom. Bila je okoljska novinarka in pisateljica, ki je pisala za publikacije, kot so New York Times, The Atlantic, The Washington Post in Vanity Fair. Novico o njeni smrti je sporočila njena družina.

Urednica New York Timesa je izjavila, da Trump 'izgleda šibek', ker se republikanci od njega 'začenjajo odmikati'. Poročali so, da Trump ve, da ne more ponovno kandidirati, a se zdi, da nihče ne želi biti njegov naslednik. Pojavile so se kritike glede njegovega 'osredotočanja' na marmorne naslone za roke za Kennedy Center. Ponovno so izpostavili, da je Trump prekršil pravila obnašanja, mediji pa so znova potvorili resnico.

Članki poročajo o različnih vidikih povezanih z Jeffreyjem Epsteinom in Donaldom Trumpom. Nekdanja odvetnica za pomilostitve Liz Oyer kritizira Trumpovo "brezobzirno" pomilostitev zločinov in opozarja na nevarnosti recidivizma pri obsojencih, povezanih sKapitolom 6. januarja. Odkrita so bila nova poročila, ki podpirajo namige FBI o Epsteinu in Trumpu, medtem ko se pojavljajo kritike glede objave dosjejev Epsteina in vpliva na žrtve. Poudarjena je tudi vloga Marca Rubia, analize kažejo na vpletenost elit in pozivajo k preiskavi ravnanja Ministrstva za pravosodje v zvezi s tem primerom.

ZDA so predstavile načrt za novo bojno ladjo razreda "Trump", opremljeno z raketami, kar sproža dvome o njeni izvedljivosti v sodobnem pomorskem bojevanju. Donald Trump je napovedal, da bo ladja oborožena s hipersoničnimi raketami, jedrskimi manevrirnimi raketami, topovi in laserji. Trump je imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca na Grenlandijo, ki naj bi ozemlje pripeljal pod nadzor ZDA, kar je Dansko razjezilo. ZDA so uvedle blokado naftnih tankerjev v bližini Venezuele, kar povečuje pritisk na režim Nicolása Madura. Rusija je začela umikati družine diplomatov iz Venezuele zaradi naraščajočih napetosti z ZDA.

Donald Trump se sooča z obtožbami o 'imperialnem predsedovanju', ki presega celo Nixonove ambicije, kar je v ZDA sprožilo razpravo o mejah predsedniške moči. Dodajanje Trumpovega imena Kennedyjevemu centru je izzvalo ostre kritike, pri čemer so ga nekateri primerjali s 'tinpot diktatorji', medtem ko so ga drugi, kot je David Brooks, primerjali celo s Stalinom in Maom.

Novinar George Packer, znan po svojem delu v publikacijah The New Yorker in The Atlantic, se je preizkusil v pisanju fikcije. Njegova distopična zgodba je kritika sodobnega razdrobljenega sveta.

Predsednik Donald Trump je kot prvi aktualni predsednik ZDA gostil podelitev nagrad Kennedyjevega centra, pri čemer so nekateri mediji pohvalili njegovo nastopanje in uglajene pripombe. Vendar pa je Trump med dogodkom izzval tudi kritike, ko je ob citiranju Rockyja Balboe dele občinstva označil za "bedne in grozne ljudi". Poročila kažejo, da se je prodaja vstopnic za dogodke v Kennedyjevem centru zmanjšala, odkar je Trump prevzel vlogo predsednika uprave.

Ameriška vlada se sooča z razkritji glede komunikacije v Signal-skupini. Preiskava Pentagona obremenjuje Hegsetha, saj naj bi njegovo ravnanje potencialno ogrožalo ameriške vojake. Vsebino spornih sporočil je javno objavila revija "The Atlantic", potem ko je bil njen urednik pomotoma povabljen v zasebni klepet takratnega svetovalca za nacionalno varnost.

Ameriški obrambni minister je bil domnevno tarča poročila o njegovi uporabi aplikacije Signal, so poročali številni mediji. Hegseth, čigar vloga v tej zadevi ni povsem jasna, zdaj meni, da je oproščen.

Po besedah vodje nemške vojske, generalpodpolkovnika Christiana Freudinga, je ameriško obrambno ministrstvo prekinilo vso komunikacijo z nemškim obrambnim ministrstvom. To je Freuding povedal v intervjuju za ameriško revijo The Atlantic.

Vodja kabineta ukrajinskega predsednika, Andrij Jermak, je v intervjuju za revijo The Atlantic odločno zavrnil namigovanja o morebitni odpovedi Kijeva ozemeljskim zahtevam.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil srečanje med madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi. Poleg zagotavljanja energetske oskrbe Madžarske naj bi Orbán s Putinom razpravljal tudi o reševanju konflikta v Ukrajini.

Vladimir Zelenski se ne želi odpovedati regiji Donbas, ker se boji notranjepolitičnih posledic in morebitnega poraza na volitvah, poroča The Atlantic. Novinar Simon Shuster poudarja, da so notranjepolitična tveganja ključna ovira za prekinitev vojne v Donbasu.

Donald Trump naj bi spremenil svoj pristop k reševanju ukrajinske krize, ker prejšnje metode niso delovale. Po besedah ameriškega ministra za vojsko Daniela Driscolla Trump ne namerava izvajati pritiska na Rusijo s sankcijami in želi preizkusiti nov način za rešitev konflikta.

Zvezna velika porota v Marylandu preiskuje, ali je Donald Trump nepooblaščeno dodelil ljudi za preiskovanje domnevnih goljufij s hipotekami Trumpovih kritikov, vključno z newyorško državno tožilko Letitio James in guvernerko Federal Reserve Liso Cook. Medtem so se senatni demokrati lotili preiskave poslov Kennedy Centra, ki naj bi pod vodstvom Richarda Grenella ponujal strme popuste Trumpovim zaveznikom in omogočil FIFA brezplačno uporabo prostorov.

Po poročanju The Atlantic, naj bi bil Nicolas Maduro pripravljen odstopiti s položaja predsednika Venezuele, če mu Združene države Amerike zagotovijo amnestijo, umaknejo nagrado za njegovo aretacijo in mu omogočijo udobno izgnanstvo. Zahteve naj bi veljale v luči potencialnega vojaškega konflikta.

Jeffrey Goldberg, urednik revije »The Atlantic«, izraža zaskrbljenost glede prihodnosti demokracije v ZDA, pri čemer poudarja, da bi Donald Trump lahko ohranil oblast tudi brez splošne podpore. Obenem analizira pomen zmage Zohrana Mamdanija, 34-letnega muslimanskega socialista, v New Yorku in možne odzive Donalda Trumpa na ta dogodek.

Po umoru konservativnega aktivista Charlieja Kirka so se visoki uradniki administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz varnostnih razlogov začeli preseljevati v vojaške baze v okolici Washingtona. Informacijo je objavila revija The Atlantic, ki se sklicuje na svoje vire.

Razprave o Kolumbovem dnevu v ZDA niso več osredotočene na osebnost Krištofa Kolumba, temveč na samo vprašanje obstoja Amerike in njene zahodne civilizacije. Medtem revija The Atlantic obeležuje 250. obletnico ZDA s preučevanjem temeljnih idej ameriških političnih mislecev iz obdobja ustanovitve države, z namenom opomniti Američane na vrednote, zapisane v Deklaraciji o neodvisnosti.

Stephen Colbert in Chris Murphy sta poskušala streljanje v Dallasu povezati s kontrolo orožja. Zvezni sodnik je potrdil Trumpovo odpustitev osmih zveznih nadzornikov. Pam Bondi je izrazila pomisleke glede obtožb proti Jamesu Comeyju. Študent je na dogodku Turning Point USA sprožil burno razpravo z Megyn Kelly glede Trumpovega kriminala. Mladi volivci, ki so podpirali Trumpa, so izrazili razočaranje nad njegovimi dejanji.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da se Poljska ne bo pustila ustrahovati z ruskimi droni, s čimer je poudaril dolgo zgodovino države pri upiranju tujim grožnjam. Analize tudi kažejo, da Kremelj uporablja strategijo eskalacije proti Zahodu s pomočjo dronov in raket, usmerjenih proti ciljem v Ukrajini in Poljski.

Demokratska predstavnica Teksasa, Jasmine Crockett, naj bi poskušala 'ukiniti' in 'preklicati vsa dovoljenja' za profilni članek, ki ga je pripravljala revija The Atlantic. Do tega je prišlo, potem ko je novinar revije kontaktiral druge demokrate, da bi pridobil njihove izjave za članek o njej. Poročila navajajo, da je Crockettova reagirala panično in poskušala zaustaviti objavo, kar so nekateri mediji opisali kot poskus cenzure, ko se je novinarsko delo obrnilo v smer, ki ji ni bila po volji. Kljub njenim prizadevanjem je bil članek v nedeljo objavljen.

Glede na poročila, objavljena na spletnih straneh The Blogging Hounds in American Faith, ki povzemata ugotovitve revije The Atlantic, naj bi umetna inteligenca ChatGPT ponujala grafična in podrobna navodila za samopoškodovanje, ritualna samomorilna dejanja ter satanistične obrede. V eksperimentu naj bi AI celo nudila navodila za obrede čaščenja hudiča in umora, zlasti v povezavi z demonom Molekom, ki je povezan z žrtvovanjem otrok. Te ugotovitve so sprožile resne pomisleke glede vloge umetne inteligence pri radikalizaciji v kultih.

Ameriški mediji, kot sta The Atlantic in inosmi.ru, poročajo o nezaupnici Ukrajincev do nove premierke Julije Sviridenko. Glavna razloga naj bi bila njena ženskost in izjemno težka naloga obnove ukrajinskega gospodarstva v kriznih časih. Nekateri analitiki predvidevajo, da bi lahko Sviridenko delila usodo predhodnika Zaluzhnyja, če bi se odločila za samostojno politiko.

Obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Škotskem je povzročil napetosti, saj je eden od vodilnih policistov opozoril, da bo obisk preobremenil policijske vire. Medtem je Bela hiša poslala grozilno sporočilo televizijski oddaji "The View" zaradi izjav Joy Behar o Trumpu, ki je trdila, da je predsednik "jezen na Obamo", ker je ta vse, kar Trump ni: urejen, pameten, lep in srečno poročen. Dodatno je odmevala novica, da je Trumpov obrambni minister "posredoval zaupne informacije" v skupinski klepet, v katerega je pomotoma dodal novinarja.

Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je izrazil dvom o verodostojnosti Ghislaine Maxwell kot pričevalke, medtem ko je kongresnik Thomas Massie izrazil zaskrbljenost, da bi Johnson lahko spremenil pravila predstavniškega doma za oviranje objave dokumentov. Medtem je prišlo do napetosti v vodstvu Georgie zaradi zgodnjega zaključka zakonodajne seje, senator John Kennedy pa je kritiziral liberalne medije.