Ameriško ministrstvo za pravosodje je vložilo obtožnico proti 33-letnemu državljanu Venezuele Luisu Nino-Moncadi, ki ga bremenijo napada na zveznega uslužbenca z nevarnim orožjem in poškodovanja zvezne lastnine. Nino-Moncada, ki je v Združenih državah Amerike bival nezakonito in je domnevno povezan z zloglasno venezuelsko tolpo Tren de Aragua, naj bi v Portlandu z vozilom večkrat namerno trčil v avtomobil obmejne straže. Med incidentom so nanj streljali agenti obmejne patrulje, kar je sprožilo tudi širše proteste v mestu. Preiskovalci navajajo, da je bil obtoženec v času dogodka v vozilu z žensko, ki naj bi bila povezana z mrežo prisilne prostitucije pod okriljem omenjene tolpe. Obrambno ministrstvo in urad generalne tožilke Pam Bondi sta ob tem poudarila, da bodo z vsemi sredstvi preganjali posameznike, ki prestopijo mejo in ogrožajo življenja organov pregona. Incident je ponovno odprl vprašanja o varnosti na mejah in delovanju mednarodnih kriminalnih združb na ameriških tleh. Obtožnica proti Nino-Moncadi je bila uradno odpečatena v ponedeljek, postopek pa se bo nadaljeval na zveznem sodišču v Oregonu. Primer priteguje veliko pozornost javnosti zaradi vpletenosti članov tolpe Tren de Aragua, ki se v zadnjem obdobju vse pogosteje pojavlja v poročilih o organiziranem kriminalu v različnih delih ZDA.

Zvezno tožilstvo v Združenih državah Amerike je v ponedeljek vložilo uradno obtožnico proti Luisu Ninu-Moncadi, domnevnemu sodelavcu venezuelske kriminalne tolpe Tren de Aragua. Obtoženi naj bi v Portlandu z namenskim zaletavanjem s tovornjakom poškodoval parkirano in prazno vozilo ameriške mejne patrulje, kar so organi pregona označili za nameren napad na zvezno premoženje in uradnike. Preiskovalci navajajo, da je Nino-Moncada v državo vstopil nezakonito in je povezan z več strelskimi obračuni, ki jih v ZDA izvaja omenjena kriminalna združba. Tren de Aragua velja za hitro rastočo transnacionalno kriminalno organizacijo, ki se ukvarja s trgovino z ljudmi, izsiljevanjem in nasilnimi kaznivimi dejanji, kar je v zadnjem obdobju povečalo politične napetosti glede varnosti na mejah. Dogodek je sprožil tudi ostre politične odzive, saj so nekateri predstavniki opozicije obtožili člane demokratske stranke, da so v preteklosti stopili v bran posameznikom s podobnim ozadjem. Primer v Portlandu tako ostaja v središču razprav o vplivu tujih kriminalnih združb na notranjo varnost ZDA in učinkovitosti trenutne migracijske politike.

Balkanske organizirane kriminalne skupine so po ugotovitvah mednarodnih organizacij, kot sta Europol in Interpol, postale ključni akterji pri tihotapljenju kokaina iz Latinske Amerike v Evropo, pri čemer ima Venezuela strateško vlogo tranzitne države. Po poročanju Radia Slobodna Evropa te skupine izkoriščajo Venezuelo kot strateški izhodni koridor proti Atlantiku, od koder prepovedane substance potujejo neposredno v Evropo ali prek Zahodne Afrike. Strokovnjaki iz Globalne iniciative za boj proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu (GI-TOC) poudarjajo, da se za transport uporablja tako pomorski kot letalski promet. Zanimanje svetovne javnosti za Venezuelo kot središče trgovine z drogami se je povečalo po januarski aretaciji Nicolasa Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje, da je nadzoroval obsežno mrežo trgovine s kokainom, ki je sodelovala z nasilnimi skupinami, vključno z meksičkimi karteli Sinaloa in Zetas, kolumbijskimi uporniki FARC ter lokalno tolpo Tren de Aragua. Maduro je na zaslišanju pred sodiščem v New Yorku 5. januarja zanikal vse obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Kljub temu da Venezuela za balkanske mreže morda ni primarna destinacija, ostaja nepogrešljiv člen v logistični verigi zaradi šibkih državnih institucij in ugodne geografske lege. Povezave med balkanskimi kriminalci in latinskoameriškimi karteli se potrjujejo skozi številne zaplembe drog, aretacije in sodne postopke, ki trenutno potekajo v več državah. Takšno delovanje neposredno vpliva na varnostno situacijo na Zahodnem Balkanu in posredno v celotni Evropski uniji.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Agenti ameriške službe za carine in varovanje meja so v četrtek popoldne v Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelili in ranili dva venezuelska državljana, ki sta bila identificirana kot člana zloglasne tolpe Tren de Aragua. Incident se je zgodil med ciljno usmerjeno zaustavitvijo vozila v vzhodnem delu mesta, ko sta osumljenca z avtomobilom poskušala namerno trčiti v agente. Ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo, da so bili vpleteni agenti obmejne straže, ki so izvajali operacijo, povezano s kriminalnimi aktivnostmi venezuelskih tolp. Po uradnih navedbah so agenti posredovali v okviru širše preiskave o delovanju transnacionalnih kriminalnih združb na ozemlju Združenih držav Amerike. Oba ranjena osumljenca sta bila prepeljana v bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa za zdaj ni javno znano. Napad na zvezne agente med postopkom poudarja vse večje varnostne izzive, s katerimi se organi pregona spopadajo zaradi prisotnosti tujih kriminalnih struktur v ameriških mestih. Tolpa Tren de Aragua, ki izvira iz Venezuele, se je v zadnjem obdobju hitro razširila po celini in je v Združenih državah Amerike postala tarča prednostnih policijskih operacij. Današnji incident v Portlandu velja za enega redkih primerov neposrednega oboroženega spopada med pripadniki te skupine in zveznimi agenti na severozahodu države. Preiskava dogodka še poteka, območje streljanja pa je bilo več ur zaprto za javnost.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil, da so Združene države Amerike bombardirale tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil prvi ameriški kopenski napad na venezuelski obali, vendar ni navedel natančne lokacije.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v začetku tega meseca izvedla napad z brezpilotnim letalnikom na pristaniški objekt ob venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani neposredni ameriški napad na tarčo znotraj te južnoameriške države. Po navedbah virov, na katere se sklicujejo tuji mediji, je bil cilj napada oddaljen dok, ki naj bi ga uporabljala transnacionalna kriminalna združba Tren de Aragua. Operacija pomeni znatno zaostritev prikritih dejavnosti administracije predsednika Donalda Trumpa proti vladi Nicolasa Madura, ki jo Washington obtožuje 'narkoterorizma'. Napad na venezuelskem ozemlju odpira novo poglavje v napetih odnosih med državama, saj gre za prvo potrjeno uporabo vojaške sile s strani ZDA na tleh Venezuele v okviru širših prizadevanj za destabilizacijo Madurovega režima. Uradni Washington napada še ni podrobneje komentiral, vendar viri blizu agencije CIA navajajo, da je bila operacija usmerjena izključno v logistično infrastrukturo, ki podpira dejavnosti organiziranega kriminala in trgovine z drogami, povezano z omenjeno bando. Dogodek je sprožil burne odzive v regiji in povečal strah pred morebitnim širšim oboroženim spopadom v Latinski Ameriki.

Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo zasledovati naftni tanker, ki je plul proti Venezueli in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu. Posadka drugega tankerja, povezanega z Iranom, je tanker prebarvala z rusko zastavo, da bi se izognila zasegu s strani ZDA. Kljub ameriški blokadi pa kitajski tankerji plujejo proti venezuelskim vodam.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v začetku decembra 2025 izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo ob venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani neposredni ameriški napad na kopenske cilje v tej južnoameriški državi. Napad je bil usmerjen na oddaljeno pristanišče, ki ga po navedbah ameriških uradnikov uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za pošiljke prepovedanih drog. Po prvih poročilih v operaciji ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih oseb. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost Združenih držav Amerike za napad, vendar ob tem ni razkril natančne lokacije tarče ali imena agencije, ki je operacijo izvedla. Operacija pomeni strateški premik v ameriškem pristopu do Venezuele, saj se je pritisk, ki se je prej izvajal predvsem zunaj meja države ali prek sankcij, zdaj preselil neposredno na venezuelsko ozemlje. Viri blizu zadeve navajajo, da gre za precedenčni dogodek, ki odpira nova tveganja v že tako napetih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Napad naj bi bil opozorilo tako lokalnim oblastem kot kriminalnim mrežam, ki delujejo v regiji, hkrati pa nakazuje na agresivnejšo zunanjo politiko prihajajoče ameriške administracije pri spopadanju s čezmejnim kriminalom in narko-karteli.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike na božični večer izvedle prvi letalski napad na kopenske cilje znotraj Venezuele. Operacija, ki so jo po nekaterih poročilih izvedle prikrite enote Cie z brezpilotnimi letalniki, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki naj bi služila kot ključno prekladališče za preprodajalce drog. Gre za pomembno eskalacijo v primerjavi s prejšnjimi operacijami, ki so bile omejene na prestrezanje ladij na morju, saj so ZDA zdaj prvič neposredno napadle venezuelsko ozemlje v okviru svoje kampanje proti režimu Nicolása Madura in t. i. »narkoteroristom«. Predstavnica družine Trump, Lara Trump, je v javnem nastopu podprla napad in poudarila, da gre za izpolnjevanje volilne volje Američanov glede zagotavljanja varnosti in boja proti mamilom. Po navedbah ameriških uradnikov je bilo oporišče povezano z bando Tren de Aragua, ki jo Washington obravnava kot resno grožnjo nacionalni varnosti. Venezuelski režim pod vodstvom Madura se na dejanja odziva z obtožbami o nelegalni agresiji, medtem ko Trumpova administracija napade utemeljuje kot nujne ukrepe v »vojni proti drogam«, ki vključujejo tudi fentanil kot orožje za množično uničevanje. Ta premik h kopenskim napadom kaže na novo, agresivnejšo fazo ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni napad na cilje na venezuelskem kopnem. Operacija, ki jo je izvedla agencija CIA s pomočjo brezpilotnih letal, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi in objektu, ki naj bi služil kot logistično središče za prevoz drog kriminalne združbe Tren de Aragua. Trump je napad označil za uspeh v boju proti narkoterorizmu, hkrati pa ni izključil možnosti nadaljnjega vojaškega posredovanja ali celo vojne, če se predsednik Nicolás Maduro ne bo umaknil s položaja. Venezuelska stran je napad obsodila kot dejanje agresije in kršitev suverenosti. Do eksplozije je prišlo v strateškem pristanišču, kar pomeni pomembno eskalacijo konflikta, saj so se prejšnje ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje plovil na odprtem morju. Trumpova administracija trdi, da je bil cilj uničenje 'velike tovarne' za mamila, medtem ko analitiki opozarjajo, da bi ta poteza lahko vodila v širši regionalni konflikt v Latinski Ameriki. Napetosti med državama se stopnjujejo že več mesecev, vendar ta neposredni poseg na ozemlje države predstavlja prelomnico v hibridni vojni, ki jo Washington vodi proti režimu v Caracasu.

Po poročanju New York Timesa je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z droni na pristanišče v Venezueli prejšnji teden. Cilj napada je bil pomol, ki ga je uporabljala kriminalna združba Tren de Aragua. To je prva znana ameriška operacija na venezuelskem ozemlju.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na tri čolne v Karibskem morju, ki naj bi tihotapili droge. V napadih je bilo ubitih najmanj pet ljudi, trije v enem napadu, preživeli pa so zapustili plovila. Od septembra je ameriška vojska napadla že najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na cilj v venezuelskem pristanišču, ki naj bi služil kot baza za pretovarjanje prepovedanih drog. Po navedbah Washingtona je bila operacija usmerjena proti objektu, ki ga uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za nakladanje mamil na plovila. Napad, ki se je zgodil v času božičnih praznikov, je povzročil obsežno eksplozijo v pristaniškem območju. ZDA s tem dejanjem stopnjujejo pritisk na avtoritarno vlado v Caracasu pod vodstvom Nicolása Madura. Doslej so se ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje mamilarskih plovil na odprtem morju, omenjeni dogodek pa predstavlja prvi javno potrjen neposredni napad na venezuelskem kopnem. Trump je v radijskem intervjuju poudaril, da je bil objekt popolnoma uničen, kar označuje novo fazo v ameriški strategiji boja proti narkokartelom v regiji.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na domnevni konvoj treh ladij, ki naj bi tihotapile narkotike. V napadih je bilo ubitih najmanj tri do pet ljudi. Napadi so del širše kampanje ameriške vojske proti tihotapljenju v Karibih in vzhodnem Pacifiku, v kateri je bilo od septembra napadenih že najmanj 30 plovil. Lokacija zadnjih napadov ni bila specificirana.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni vojaški napad na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila usmerjena proti obsežnemu pristaniškemu objektu na venezuelski obali, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale transnacionalne kriminalne združbe, predvsem Tren de Aragua, za mednarodno trgovino z drogami. Trump je v izjavi pojasnil, da so ZDA s tem dejanjem zaostrile kampanjo proti t. i. narkoterorizmu, ki jo vodi proti režimu Nicolása Madura. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc, uradni Caracas do zdaj ni podal podrobnejših informacij o škodi ali morebitnih žrtvah, čeprav poročila nekaterih ameriških medijev, vključno s CNN, omenjajo uporabo brezpilotnih letalnikov v operaciji Cie. Ta napad pomeni kritično eskalacijo, saj so se pretekle ameriške vojaške akcije omejevale na prestrezanje in napade na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA v ponedeljek izvedle kopenski napad na Venezuelo. CNN je poročal, da je CIA izvedla bombni napad z dronom na venezuelskem ozemlju, kar je prvi znan ameriški napad znotraj države.

ZDA so prvič izvedle napad z brezpilotnim letalnikom na ozemlju Venezuele, cilj pa je bilo domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil poročila o napadu. Poleg tega so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim naftnim tankerjem.

Ameriška osrednja obveščevalna agencija (CIA) je v začetku tega meseca izvedla napad z brezpilotnim letalom na pristaniški objekt na venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani ameriški vojaški napad na tarčo znotraj te južnoameriške države. Po navedbah virov, ki so blizu operaciji, je bil cilj napada oddaljen dok, za katerega so ameriške oblasti domnevale, da ga tolpa Tren de Aragua uporablja za kopičenje in prevoz prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben premik v ameriški taktiki spopadanja z organiziranim kriminalom in narkokarteli v regiji. Poročanje medijske hiše CNN izpostavlja, da gre za precedenčen dogodek, saj Združene države Amerike doslej niso neposredno napadale objektov na venezuelskem ozemlju. Napad se je zgodil v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, vendar so operativni detajli o uporabljenem orožju in morebitnih žrtvah še vedno skopi. Venezuelske oblasti se na incident uradno še niso odzvale, medtem ko ameriška administracija uradno ne potrjuje podrobnosti tajne operacije obveščevalne službe.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo, v kateri so napadle in uničile pristanišče v Venezueli, namenjeno natovarjanju prepovedanih drog. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, je bil cilj napada uničenje infrastrukture in plovil, ki naj bi jih venezuelski karteli uporabljali za prevoz mamil v Latinski Ameriki. Gre za pomembno zaostritev ameriške kampanje proti trgovini z drogami, saj gre po razpoložljivih informacijah za prvo kopensko operacijo ameriških sil na venezuelskem ozemlju v okviru te kampanje. Operacija sledi daljšemu obdobju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA stopnjevale pritisk na režim Nicolása Madura. Čeprav so ameriški uradniki v preteklosti zanikali neposredne načrte za kopenske posege, uničenje pristanišča potrjuje premik h konkretnim vojaškim akcijam na tleh. Trumpova administracija napad opravičuje kot nujen ukrep za zajezitev delovanja narkomrežij, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Predsednik Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na domnevni center za trgovino z drogami v Venezueli. Viri blizu AP poročajo, da je CIA izvedla napad z dronom na pristaniško območje, ki ga je po prepričanju uporabljal venezuelski kartel. Razbitine z enega od uničenih plovil so naplavile na kolumbijski polotok.

ZDA so prvič izvedle napad na venezuelskem ozemlju, in sicer z dronom na domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil, da so ZDA izvedle tajni napad na objekt za trgovino z drogami, vendar naj bi napadeni čolni prevažali tovor, ki ni bil v skladu s trditvami Bele hiše. Ostanki uničenih plovil so naplavljeni na kolumbijski obali. ZDA so uvedle sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim tankerjem.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

CIA je prejšnji teden izvedla prvi znani napad z dronom znotraj Venezuele. Cilj napada je bil pomol, ki ga je menda za trgovino z drogami uporabljala tolpa Tren de Aragua. Trump je potrdil, da so ZDA uničile veliko napravo za proizvodnjo drog v Venezueli, vendar ni razkril, ali je to storila vojska ali CIA.

Zvezna velika porota v Novi Mehiki je obtožila 11 domnevnih članov tolpe Tren de Aragua zaradi izsiljevanja, ki izhaja iz ugrabitve in zadavitve moškega, katerega truplo so zakopali v puščavi. Obtožnica vključuje tudi druga kazniva dejanja, povezana z delovanjem te kriminalne združbe.

Ameriške oblasti so aretirale pet oseb, povezanih z domnevnim načrtovanim terorističnim napadom na silvestrovo v Los Angelesu. Osumljenci so člani skupine Turtle Island Liberation Front, ki jo označujejo za 'trantifo' - skrajno levičarsko, pro-palestinsko, protikapitalistično in protiviladno skupino. Po besedah pravosodnega ministra naj bi skupina načrtovala bombne napade na več ciljev v Kaliforniji.

Združene države Amerike so uvedle finančne sankcije proti venezuelski igralki in DJ-ki Jimeni Arayi, znani kot Rosita, zaradi domnevne romantične zveze z Hectorjem Rusthenfordom Guerrerom, voditeljem kriminalne združbe Tren de Aragua. Araya je obtožena, da je zagotavljala materialno podporo tej organizaciji in bila del mreže za pranje denarja in financiranje operacij skupine. Sankcije so bile uvedene tudi proti drugim članom in sodelavcem organizacije v Venezueli in Kolumbiji.

Ameriški obrambni minister Peter Hegseth je zatrdil, da ni videl preživelih iz prvega napada na domnevni tihotapski čoln v Karibskem morju, preden je bil izveden drugi napad. Predsednik Trump je dejal, da napadi preprečujejo vstop drogam.

Venezuelska vlada je zavrnila načrt ZDA, da bi razglasile narkokartel "Cartel de los Soles" za teroristično organizacijo, češ da je ta načrt "absurden". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bo State Department uvrstil domnevni narkokartel na seznam "tujih terorističnih organizacij". Ameriške oblasti obtožujejo "Cartel de los Soles" sodelovanja s transnacionalno kriminalno organizacijo "Tren de Aragua" pri pošiljanju drog v ZDA. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je predsednik Venezuele Nicolás Maduro vodja "Cartel de los Soles".

Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA (DHS) je sporočilo, da so zvezne in lokalne oblasti izvedle obsežno operacijo v nočnem klubu v Teksasu, kjer so aretirali 27 domnevnih članov tolpe Tren de Aragua. Operacija je bila izvedena konec preteklega tedna.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Španska policija je v Madridu in Barceloni aretirala trinajst ljudi, osumljenih članstva v prvi celici kriminalne združbe Tren de Aragua, ki izvira iz Venezuele. Združba je znana po umorih, izsiljevanju, ugrabitvah in trgovini z drogami ter ljudmi.

Španska policija je aretirala trinajst ljudi, osumljenih pripadnosti prvi celici venezuelske kriminalne združbe Tren de Aragua v Španiji. Združba, ki izvira iz Venezuele, velja za najpomembnejšo v državi in se je razširila tudi v druge države.

Španska policija je v racijah po petih španskih mestih aretirala 13 ljudi, osumljenih pripadnosti zloglasni venezuelski tolpi Tren de Aragua. Razbili so prvo utrjeno celico te tolpe v Evropi in zasegli laboratorije za proizvodnjo sintetičnih drog.

Španska policija je razbila prvo celico venezuelske tolpe Tren de Aragua v Evropi. Aretirali so 13 osumljencev v petih španskih mestih in zasegli laboratorije za proizvodnjo sintetičnih drog. ZDA so to tolpo že označile za tarčo.

Ameriška vojska je izvedla že deseti napad na plovilo, ki naj bi prevažalo droge v Karibih. Obrambni minister Pete Hegseth je sporočil, da je bil ta napad, ki ga je ukazal predsednik Donald Trump, prvi nočni napad v mednarodnih vodah.

Trumpova administracija je bila tarča kritik zaradi nedavnega smrtonosnega napada na plovilo, osumljeno tihotapljenja mamil, v katerem je umrlo šest ljudi. Hkrati so strokovnjaki opozorili, da naj bi 'neumnost' Trumpove ekipe sabotirala ključne cilje administracije, pri čemer so potegnili vzporednice s preteklimi poskusi zatiranja levičarskih gibanj v ZDA.

ZDA so izvedle deseti napad na plovilo, za katero trdijo, da je povezano z narkoterorizmom, na Karibih. V napadu je umrlo šest ljudi, povezanih z organizacijo Tren de Aragua. Ameriški obrambni minister je izjavil, da bodo z narkoteroristi, ki tihotapijo droge, ravnali kot z Al Kaido.

ZDA so okrepile vojaško dejavnost proti Venezueli, potem ko je Donald Trump mehiške kartele, salvadorsko bando MS-13 in venezuelsko bando Tren de Aragua označil za tuje teroristične organizacije in ukazal Pentagonu pripravo načrtov proti njim. Po prekinitvi dialoga med ZDA in Venezuelo ter pojavu ameriških bombnikov B-52 v venezuelskem zračnem prostoru se zdi, da Washington pospešuje pot proti vojni proti Venezueli, kar spominja na priprave na vojno v Iraku.

V Orlandu na Floridi sta bila aretirana brazilska državljana Janaina Toledo in Leonardo Corona Ramos, ki sta osumljena načrtovanja bombnega napada na center Chabad. Osumljenca sta domnevno delovala kot del nasilne kriminalne mreže Tren de Aragua. V Broadviewu so aretirali najmanj 15 ljudi med protesti pri poslopju ICE (Immigration and Customs Enforcement). Aretirani se soočajo z obtožbami, ki vključujejo kaznivo dejanje poškodovanja vladne lastnine in neupoštevanje policijskih ukazov.

V Orlandu je FBI skupaj s floridsko policijo aretiral brazilska državljana Janaino Toledo in Leonarda Corona Ramosa, ki naj bi načrtovala bombni napad na center Chabad. Osumljenca sta domnevno povezana z nasilno kriminalno združbo Tren de Aragua in se soočata z zveznimi obtožbami zaradi trgovine z mladoletniki. Medtem pa je v Broadviewu potekal protest pred centrom ICE, kjer so aretirali najmanj 15 ljudi zaradi različnih obtožb, vključno s poškodovanjem vladne lastnine in neupoštevanjem policijskih ukazov.

Trump se je soočil s kritikami zaradi govora v Knessetu, kjer so ga prekinjali protestniki, ki so obsojali njegovo podporo vojni v Gazi. Prav tako je bil tarča kritik zaradi domnevnih laži o naložbah v ZDA, s čimer naj bi kršil zakon Hatch. V Portlandu so se protesti proti ICE nadaljevali, pri čemer so protestniki uporabljali nenavadne metode, kot so kostumi in gola kolesarjenja, da bi izpodbijali označbo mesta kot 'vojno območje'.

MSNBC je širil lažne novice, da so agenti ICE v Chicagu pri aretaciji članov tolpe Tren de Aragua otrokom zavezali roke z vezicami in jih primerjali z Gestapom. Fox News je te trditve ovrgel. Medtem pa se v ZDA pojavljajo vprašanja o zdravstveni oskrbi nedokumentiranih priseljencev, saj bi Trumpova prizadevanja za omejitev njihove zdravstvene oskrbe lahko močno obremenila bolnišnice.

V Broadviewu v ZDA so potekali protesti pred centrom ICE, pri čemer so aretirali štiri osebe. Ameriška senatorja Dick Durbin in Tammy Duckworth sta izrazila podporo sodni odločitvi, ki ustavlja napotitev pripadnikov Nacionalne garde v Illinois. Medtem pa je v Memphisu demokratski poslanec obsodil 'vojaško operacijo', potem ko je FBI v 60 dneh aretiral skoraj 500 'nasilnih kriminalcev' in zasegel 118 kosov orožja.

V Angliji poteka preiskava domnevnega zločina iz sovraštva, potem ko je bil v obalnem mestu požgan mošeja. V Chicagu je policija dobila ukaz, naj ne posreduje, ko so agenti mejne patrulje ZDA prosili za pomoč med protesti. V Portlandu so zvezni agenti uporabili solzivec in aretirali protestnike, kmalu po tem, ko je sodnik blokiral napotitev nacionalne garde. Po poročanju Newsbustersa so agenti ICE v Chicagu aretirali 37 ilegalnih priseljencev, povezanih z venezuelsko tolpo Tren de Aragua, v kompleksu apartmajev.