Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Nogometni klub Al Husein iz Jordanije je z zmago nad turkmenskim predstavnikom potrdil vodstvo v skupini C azijske lige prvakov 2. Sepahan se je kot drugi v skupini uvrstil v izločilne boje.

Ukrajinska obveščevalna služba trdi, da je bil v ruski Volgogradski oblasti razstreljen glavni plinovod "Srednja Azija - Center", ki je ključen za dobavo plina iz Turkmenistana, Uzbekistana in Kazahstana v Azijo. Po navedbah ukrajinskih virov naj bi šlo za "misteriozen zdrs tal", ki je povzročil prekinitev dobave plina. Ruske oblasti se na te trditve še niso odzvale.

Azerbajdžanski predsednik İlham Əliyev je prejel čestitke ob rojstnem dnevu od številnih voditeljev držav, vključno z Nursultanom Nazarbajevom iz Kazahstana, Volodimirjem Zelenskim iz Ukrajine, Sərdarjem Berdiməhəmmədovim iz Turkmenistana, Rumenom Radevim iz Bolgarije in Aleksandrom Lukašenkom iz Belorusije. Voditelji so v svojih pismih izrazili najboljše želje in poudarili pomen nadaljevanja dialoga med državami.

Iranski zunanji minister se je med obiskom v Moskvi udeležil srečanja v ruskem parlamentu, Državni dumi.

Iranski zunanji minister je poudaril, da je za dosego trajnega miru in stabilnosti v Afganistanu ključno aktivno sodelovanje sosednjih držav na političnem in gospodarskem področju. Iran zavrača tuje posredovanje in poziva k regionalnemu sodelovanju, vključno z odpravo sankcij in sprostitvijo zamrznjenega afganistanskega premoženja, ter izpostavlja, da je vključitev Afganistana v regionalne politične in gospodarske okvire bistvena za njegovo dolgoročno stabilnost.

Ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan sta se nedavno srečala v Turkmenistanu, kjer sta se pogovarjala približno uro in pol. Kremelj je sporočil, da sta se voditelja dotaknila zelo občutljivih tem, predvsem glede Ukrajine. Podrobnosti srečanja nakazujejo morebitna prizadevanja za dosego miru v Ukrajini.

Iranski zunanji minister Abas Araqči bo v naslednjih dneh obiskal Rusijo in Belorusijo, je sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghai. Obisk sledi srečanju iranskega predsednika Masuda Pezeškiana z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Turkmenistanu prejšnji petek.

V Teheranu je potekalo regionalno srečanje, na katerem so razpravljali o razvoju dogodkov v Afganistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je poudaril, da uvožene rešitve in zunanje odločanje ne morejo zagotoviti stabilnosti v Afganistanu in izpostavil ključno vlogo sosednjih držav pri zagotavljanju varnosti, stabilnosti in blaginje države.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Turkmenistanu izrazil upanje, da mir v Ukrajini ni več daleč. Erdogan je napovedal možnost nadaljnjih diplomatskih prizadevanj, v katere sta vključena Moskva in Washington, ter izrazil optimizem glede možnosti za dosego miru.

Na mednarodnem forumu v Turkmenistanu se je pakistanski premier Shehbaz Sharif moral sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po 40 minutah čakanja, medtem ko je Putin sestankoval s turškim predsednikom Erdoganom, naj bi Sharifu "puknil film", kar je povzročilo diplomatski incident.

Iranski predsednik je izpostavil nujnost povezovanja trgovcev, univerz in industrij Irana in Iraka. Skupne naložbe in razvoj obmejnih povezav predstavljajo prioriteto za Iran. Poseben poudarek je bil dan dokončanju železniškega projekta Basra-Šalamče kot ključnega elementa za širitev odnosov med državama.

Iranski zunanji minister Abas Araghči se je srečal s pakistanskim zunanjim ministrom Mohamedom Išakom Darom na obrobju mednarodne konference "Mir in zaupanje" v Ašhabadu v Turkmenistanu. Ministra sta razpravljala o krepitvi regionalnega sodelovanja in diplomatskega povezovanja ter o dvostranskih odnosih in regionalnem razvoju.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predlagal omejeno prekinitev ognja v Ukrajini in ponudil Ankaro kot gostiteljico mirovnih pogovorov. Kmalu po srečanju pa je ruska balistična raketa Iskander zadela ladjo pod turško zastavo v pristanišču Odesa.

Na dan srečanja Erdogana in Putina v Turkmenistanu je ruska raketa zadela turško ladjo v Odesi. Erdogan je Putinu ponudil, da bi Turčija ponovno gostila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, in izrazil, da pozorno spremlja prizadevanja za končanje vojne.

Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdoğan sta v Ašhabadu razpravljala o načrtih Evropske unije glede ruskega premoženja. Izrazila sta zaskrbljenost, da bi izguba ruskih sredstev lahko spodkopala temelje mednarodnega finančnega sistema. Oba predsednika sta to označila kot "veliko prevaro".

Vladimir Putin se je v Ašhabadu srečal z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom, ki se mu je zahvalil za rusko podporo Iranu na mednarodnem prizorišču. Putin je poudaril tesne stike med Rusijo in Iranom glede mednarodnih vprašanj ter pohvalil sodelovanje med državama na različnih področjih, vključno z gradnjo jedrske elektrarne v Bušerju.

Azerbajdžanski predsednik İlham Əliyev je poslal čestitke voditelju turkmenskega ljudstva Gurbanquliju Berdiməhəmmədovu ob obletnici nevtralnosti Turkmenistana. Prav tako je İlham Əliyev po telefonu čestital predsedniku turkmenskega ljudskega sveta Gurbanquliju Berdiməhəmmədovu in poslal pismo turkmenskemu predsedniku Sərdarju Berdiməhəmmədovu.

Predsednik Kazahstana je sprejel iranskega predsednika na uradnem sprejemu, ki je potekal v predsedniški palači v četrtek, 20. decembra 2025.

Iranski zunanji minister Abas Arakči bo prihodnji teden obiskal Moskvo, je sporočil iranski veleposlanik v Rusiji, Kazem Džalali. Pripravlja se tudi srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Masudom Pezeškianom v Ašhabadu, glavnem mestu Turkmenistana. Kremelj sicer ni potrdil načrtov za srečanje Putina z iranskim zunanjim ministrom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov iranski kolega sta novembra razpravljala o iranskem jedrskem programu.

Iranski in ruski predsednik se bosta srečala v Turkmenistanu, kjer bodo potekali pogovori o sodelovanju med državama.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo 11. in 12. decembra obiskal Ašhabad v Turkmenistanu, kjer bo sodeloval na mednarodnem forumu, posvečenem Mednarodnemu letu miru in zaupanja, Mednarodnemu dnevu nevtralnosti in 30. obletnici stalne nevtralnosti Turkmenistana. V okviru foruma so predvideni tudi dvostranski sestanki s predstavniki drugih držav, na katerih bodo obravnavali vprašanja svetovne stabilnosti, gospodarstva in prihodnjega sodelovanja v regiji.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je sporočil, da se bosta ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan 12. decembra srečala v Ašhabadu v Turkmenistanu.

Predsednik پزشکیان se je odpravil na dvodnevni obisk v Kazahstan in nato v Turkmenistan, je sporočil politični pomočnik predsednika.

Vladimir Putin je v Moskvi sprejel indonezijskega predsednika Prabowa Subianta in mu obljubil obisk Indonezije. Prabowo je Putina povabil na obisk, pri čemer je v šali omenil, da Indija ne bi smela biti edina postaja.

Azerbajdžan je izrazil pripravljenost, da izkoristi vse razpoložljive zmogljivosti za okrepitev odnosov z Iranom. Iranski zunanji minister je poudaril, da je Teheran odločen razširiti odnose z Bakujem na vseh področjih in da ne bi smeli dovoliti nobeni strani, da bi spodkopavala vezi med državama.

Iranski zunanji minister Abbas Araghči je poudaril, da ima Kaspijsko morje za Iran enak strateški pomen kot Perzijski zaliv. Iran daje prednost sodelovanju z državami ob Kaspijskem morju in ocenjuje odnose z vsemi petimi sosedami kot odlične in strateške. Araghči se je srečal z iranskimi ambasadorji in vodji misij v Rusiji, Azerbajdžanu, Kazahstanu in Turkmenistanu, da bi razpravljali o širitvi sodelovanja.

Predsednik Turkmenistana Serdar Berdimuhamedov je prispel v Taškent na državni obisk. Na mednarodnem letališču »Taškent-Humo« ga je pričakal Šavkat Mirzijojev, kjer je potekala uradna slovesnost sprejema. Glavne aktivnosti so načrtovane za 17. november. Dogodek je bil posnet s fotografijami in videoposnetki.

V Ašhabadu je med 12. in 14. novembrom potekala 18. mednarodna razstava Turkmentel 2025, ki je z več kot 200 razstavljavci iz 15 držav gostila strokovnjake s področja telekomunikacij, tehnologije in digitalnega upravljanja. Podjetje INTEGRA CITY je na dogodku predstavilo svoje rešitve za pametna mesta prihodnosti.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.

Prvi tovorni vlak iz Rusije je po 13 dneh prispel v suhi pristan Apri blizu Teherana v Iranu. Vlak je prevažal 62 štirideset čeveljskih kontejnerjev s sulfatno celulozo in je potoval skozi Kazahstan in Turkmenistan po vzhodni poti mednarodnega transportnega koridorja "Sever-Jug". Prevoz je nadaljevanje prizadevanj družbe "RŽD Logistika" za ustvarjanje celovitih transportnih rešitev v okviru tega koridorja.

Predsednik ZDA Donald Trump je gostil voditelje petih držav Srednje Azije v Beli hiši, kjer so sklenili trgovinske in naložbene dogovore, osredotočene na redke zemeljske minerale. Namen srečanja je bil okrepiti vpliv ZDA v regiji, bogati z viri, medtem ko so trgovinski odnosi s Kitajsko napeti. ZDA si prizadevajo zagotoviti dostop do teh kovin, ki so ključne za pametne telefone, električna vozila in vojaško industrijo.

Med srečanjem s petimi voditelji držav Srednje Azije je predsednik Trump omenil možnost obiska Kazahstana. Na vrhu v Washingtonu so bili sklenjeni številni trgovinski sporazumi, ki utrjujejo ameriške naložbe v regiji. Trump je srečanje izkoristil tudi za izpostavitev sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, pri čemer ga je označil kot del širšega mirovnega prizadevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel voditelje Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana, Uzbekistana in Turkmenistana. Poudaril je, da prejšnje ameriške administracije niso posvečale dovolj pozornosti tej regiji, medtem ko se on zaveda njenega pomena.

Donald Trump je izjavil, da je Iran vprašal, ali lahko ZDA odpravijo sankcije. Prav tako je dejal, da je bil 'zelo odgovoren' za izraelski napad na Iran junija.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je med vrhom »ZDA – Srednja Azija« izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump velik voditelj, poslan od zgoraj, da bi v Združene države vrnil tradicionalne vrednote in zdrav razum v politiko. Na srečanju v Washingtonu 6. novembra so se zbrali voditelji držav Srednje Azije in ZDA v formatu C5+1.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je napovedal, da namerava leta 2026 obiskati pet držav Srednje Azije. Srečal se je z zunanjimi ministri teh držav v sklopu diplomatske ofenzive Trumpove administracije, usmerjene v to z viri bogato regijo. Predsedniki Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana naj bi se sestali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o redkih zemeljskih mineralih in drugih virih.

Prvi polčas tekme med iranskim Sepahanom in turkmenskim Akhalom se je končal z neodločenim rezultatom.

Vodstvo Da Afghanistan Breshna Sherkat (DABS) se je sestalo s podpredsednikom Turkmenistana, da bi razpravljali o izvajanju ključnih razvojnih projektov v energetskem sektorju. Sestanek je bil osredotočen na krepitev sodelovanja med državama na področju energetike.

V regiji Balkan v Turkmenistanu se je začela gradnja nove tovarne za proizvodnjo uree. Projekt naj bi okrepil turkmensko industrijo gnojil.

IMF je napovedal stabilno gospodarsko rast Turkmenistana do leta 2030. Kljub temu je posvaril, da bi nadaljnje trgovinske napetosti lahko škodovale svetovnemu gospodarstvu. Sklad je znižal napoved gospodarske rasti Rusije za leto 2025 na samo 0,6 odstotka.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je zaradi obiska Azerbajdžana pooblastil podpredsednika Cevdeta Yılmaza, da ga nadomešča na položaju predsednika Turčije. Yılmaz bo tako opravljal predsedniške dolžnosti, medtem ko bo Erdoğan v Azerbajdžanu.

Poljski mejni organi so 8. septembra izpustili turkmensko feministično aktivistko Aisoltan Niiazovo, povezano z rusko skupino Pussy Riot. Niiazova je bila pridržana dva dni prej na podlagi rdeče Interpolove tiralice, ki jo je izdala njena matična država, Turkmenistan.

Na poljsko-litovski meji so aretirali Ajsoltan Nijazovo, članico skupine Pussy Riot, na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je izdala vlada Turkmenistana. Nijazova je bila obtožena vpletenosti v krajo 40 milijonov dolarjev iz centralne banke Turkmenistana leta 2002, vendar Pussy Riot trdi, da so obtožbe politično motivirane. Kasneje so jo izpustili, vendar je Interpol zavrnil umik njenega imena iz baze podatkov, ker je v Rusiji že prestajala kazen.

Na poljsko-litovski meji so aretirali aktivistko skupine Pussy Riot, Aisultan Nijazovo, ki je bila aretirana na zahtevo Turkmenistana. Nijazovo so aretirali med poskusom vstopa na Poljsko iz Litve, pri čemer je bil kot razlog naveden "rdeči opozorilni znak" Interpola, ki nakazuje zahtevo za izročitev. Aktivistka je pripotovala na Poljsko, da bi iz zavetišča prevzela psa.

Afganistan je stresel nov potres z magnitudo 5,6, ki je prizadel isto območje kot potres 1. avgusta. Medtem je število smrtnih žrtev prejšnjih potresov naraslo na 2.205. Preživeli se borijo za osnovne življenjske potrebščine, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa nima dovolj sredstev za pomoč.

V Tianjinu je potekal 25. vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), ki poudarja krepitev odnosov med Kitajsko in Rusijo v multipolarnem svetu. Medtem se Italija sooča z naraščanjem kibernetskih napadov, kar dokazuje tudi nedavni incident z letalom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. V Turkmenistanu pa oblasti omejujejo dostop do interneta in spodbujajo uporabo lastnih VPN storitev.

Po incidentu z letalom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je bil tarča ruskega hibridnega napada z motnjami GPS, italijanska vlada razpravlja o tajnosti državnih letov iz varnostnih razlogov. Medtem je v Tianjinu potekalo 25. srečanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer se združujejo različni geopolitični odnosi in naložbe za oblikovanje novega multipolarnega sveta. V Italiji so se kibernetski napadi v zadnjem letu povečali za 98 odstotkov, kar dodatno poudarja potrebo po varnostnih ukrepih. V Turkmenistanu pa je dostop do interneta omejen, saj vlada prodaja svoje VPN-je državljanom. V Franciji se soočajo z gospodarskimi izzivi, medtem ko italijansko gospodarstvo kaže boljše rezultate.

Bolgarija bo okrepila svojo obrambno industrijo s pomočjo novega partnerstva med "Vazovski Masinostroitelni Zavodi" (VMZ-Sopot) in nemškim obrambnim koncernom Rheinmetall, s čimer bo postala ključna dobaviteljica streliva za NATO in EU. Minister za obrambo Atanas Zapryanov je napovedal, da bo nova tovarna okrepila obrambne zmogljivosti države. Po drugi strani pa v Bruslju z zaskrbljenostjo opazujejo protidemokratične težnje Slovaške pod vodstvom Roberta Fica, ki sledi zgledu Madžarske. Slovaška še naprej kupuje ruski plin, blokira osmih paket sankcij EU proti Rusiji in zapira organe, specializirane za boj proti korupciji, kar v Bruslju sproža alarm.

Azerbajdžan, Turkmenistan in Uzbekistan so podpisali dokumente, ki odpirajo nove priložnosti za regionalno povezovanje, zlasti na področjih energetike in transporta. Uzbekistan razmišlja o nakupu ladij iz ladjedelnic v Azerbajdžanu in Turkmenistanu, kar je razkril uzbekistanski minister za promet Ilhom Mahkamov med trilateralnim vrhom. Ta prizadevanja nakazujejo novo strateško usmeritev, ki bo spodbujala gospodarski razvoj in povezljivost v regiji.