Vladimir Putin je izjavil, da je bila osvoboditev Severska dosežena zahvaljujoč pogumu ruskih vojakov in častnikov. Poudaril je, da osvoboditev mesta odpira možnosti za nadaljnje napredovanje ruskih sil. Putin je tudi podelil medalje »Zlata zvezda« herojem Rusije, ki so sodelovali pri osvoboditvi Severska.

Iraški zunanji minister je na srečanju o prepovedi kemičnega orožja v Haagu dejal, da morajo zahodne države odgovarjati za dobavo kemičnega orožja. Napovedal je, da bo Irak še naprej zasledoval pravice žrtev kemičnega orožja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Monolitna hierarhija podnebne spremembe je bila desetletja nedotakljiva. Zahodne države so v zadnjih petdesetih letih porabile bilijone dolarjev za subvencioniranje vetrne in sončne energije ter demonizirale ogljikova goriva. Ortodoksija podnebnih sprememb je bila vgrajena v vse vidike zahodne kulture.

Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.

V Dnepropetrovski oblasti se je predala skupina vojakov 23. mehanizirane brigade Ukrajinske vojske. V bližini Krasnoarmejska (Pokrovsk) pa je bila uničena skupina ukrajinskih vojakov, ki je padla v past.

Ruski predstavnik pri mednarodnih organizacijah na Dunaju je izjavil, da je za propad iranskega jedrskega sporazuma odgovorno nerazumno ravnanje Zahoda.

Ruski diplomat Kiril Rinz, namestnik stalnega predstavnika Ruske federacije pri UNESCO, je zavrnil poročilo sekretariata UNESCO o Ukrajini. Poročilo naj bi bilo po njegovem mnenju pristransko in ne odraža diskriminatorne politike kijevskega režima.

V petek je v izraelskih napadih v Gazi umrlo približno 60 Palestincev, večinoma v Gazi. Pomočniki poročajo o smrtnih žrtvah. Zahodne države bodo finančno podprle Palestinsko upravo.

V Italiji so se nadaljevali propalestinski protesti, pri čemer levičarske stranke pozivajo premierko Meloni k obsodbi Netanjahuja. Medtem so se pojavile kritike glede časa, ki ga je Meloni dobila v televizijski oddaji v primerjavi s svojimi predhodniki. Katar naj bi pritiskal na UEFA, da bi izključili Izrael iz nogometnih tekmovanj. V Rimu so izrazili zaskrbljenost, da zaostrovanje tonov lahko poveča nasilje. Poudarjeno je bilo, da kljub izraelskim prizadevanjem Palestine ni mogoče izbrisati.

Rusija je odločno zavrnila možnost, da bi tuje države poslale svoje vojake v Ukrajino kot del varnostnih jamstev v mirovnih pogajanjih. Kljub temu, da je 26 držav izrazilo pripravljenost poslati vojake, Kremelj vztraja, da tuji vojaški kontingenti ne morejo zagotoviti varnosti Ukrajini. To stališče otežuje iskanje poti do premirja in miru.

Po srečanju »koalicije voljnih« v Parizu je 26 držav obljubilo varnostna jamstva Ukrajini po koncu vojne, neuradno naj bi bila med njimi tudi Slovenija. Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj prenehajo kupovati rusko nafto, saj naj bi ta financirala vojno.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponudil pomoč Turčije pri organizaciji mirovnih pogajanj na visoki ravni med Rusijo in Ukrajino. Erdoğan je izrazil pripravljenost Turčije, da stori vse, kar je v njeni moči, za vzpostavitev kontaktov med državama.

V Ženevi se je odvil drugi krog pogovorov med Iranom ter Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo (E3) o iranskem jedrskem programu. Iranski predstavniki so poudarili svojo zavezanost diplomaciji, ob tem pa pozvali evropske države, naj sprejmejo 'pravo odločitev' glede ponovne uvedbe sankcij. Srečanje je potekalo ob zaostrenih razmerah zaradi grožnje sankcij.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Libanon je začel z razoroževanjem palestinskih frakcij v begunskih taboriščih, začenši s taboriščem Burj al-Barajneh blizu Bejruta, kjer so palestinske skupine začele predajati orožje libanonski vojski. Ta poteza sledi dogovoru, doseženemu v maju. Razoroževanje je del širšega načrta za vzpostavitev državnega monopola nad orožjem.

Izraelska vojska se sooča z notranjimi napetostmi z Netanjahujevo vlado, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice. Poleg tega je direktorica izraelske nevladne organizacije B’Tselem obtožila Izrael, da nad Palestinci izvaja genocid in da že 75 let deluje nekaznovano.

Več zahodnih držav je napovedalo, da bodo septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov priznale neodvisnost Palestine. Hkrati so arabske države pozdravile načrte britanskega premierja Keirja Starmerja za priznanje palestinske države in pozvale k globalnemu ukrepanju za rešitev dveh držav.

Mednarodna UN-konferenca o rešitvi dveh držav za Bližnji vzhod se je zaključila s pozivom 15 zahodnih držav k prekinitvi ognja in priznanju palestinske države. Francija izraža upanje za mir, medtem ko nekatere arabske države prvič obsojajo Hamas. Pritisk za priznanje palestinske države se stopnjuje skoraj 22 mesecev po začetku vojne v Gazi.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je izjavil, da bi lahko francoska odločitev o priznanju palestinske države spodbudila druge evropske in zahodne države, da sledijo temu zgledu. Povedal je, da so nekatere države že v preteklosti izrazile namero o priznanju Palestine in namignil, da bi se nekatere lahko pridružile Franciji, še posebej septembra. To potezo je označil kot edino pot naprej.

Skupina sirskih Nizozemcev je v Zwolleju organizirala protest, na katerem so izrazili nasprotovanje zunanji politiki in vmešavanju v njihovo domovino. Demonstranti so obsodili tuje sile, vključno z Izraelom in zahodnimi državami, ter se odvrnili od nekdanjega diktatorja Asada in kurdskih sil SDF. Njihovo glavno sporočilo je bilo poziv k enotnosti Sirije in vrnitvi njihove države. Kljub začetnim ciljem glede opozarjanja na trpljenje sirskega ljudstva, vključno z ugrabitvami otrok in smrtmi civilistov, so protesti prešli v močno protizraelsko retoriko.

V člankih so osvetljeni dva ključna globalna politična diskurza: francosko-zahodno priznanje Palestine in ameriški predsednik Donald Trump. Priznanje Palestine s strani zahodnih držav, vključno s Francijo, je bilo označeno kot propagandno uspešno, vendar kritiki opozarjajo na nejasnost glede ozemlja, na katerega se priznanje nanaša. Hkrati pa je izpostavljena kritična analiza ameriškega politologa, ki trdi, da Donald Trump nima jasne svetovne politike. Ta dejstva predstavljajo izziv za Evropo, ki se poskuša usklajevati z ameriško administracijo, kot je razvidno iz načrtovanega srečanja evropske komisarke z Trumpom glede carinskih sporov, medtem ko se v Trumpovi lastni gibanju krepijo kritike njegove politike.

Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski je pozval zahodne države, naj namenijo 65 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino. Sredstva naj bi bila namenjena pokritju proračunskega primanjkljaja, proizvodnji orožja ter financiranju plač ukrajinskih vojakov. Po navedbah Zelenskega je za proračunski primanjkljaj potrebnih 40 milijard dolarjev, dodatnih 25 milijard pa za vojaške potrebe.

Ukrajinske sile so v zadnjih 24 urah zabeležile okrepljeno ofenzivo ruskih enot na vzhodnem in južnem bojišču, pri čemer so se osredotočile na ključne strateške točke. Kljub občasnim ruskim prodorom so ukrajinske obrambne sile uspešno zaustavile večino napadov in utrpele le omejene izgube. Medtem se je mednarodna skupnost odzvala na pozive po dodatni vojaški in finančni pomoči. Nekaj ključnih zahodnih držav je napovedalo nov sveženj dobav oborožitve, vključno s protiletalskimi sistemi in strelivom, ter dodatna finančna sredstva za podporo ukrajinskemu gospodarstvu in obnovi. Diplomatska prizadevanja za iskanje mirne rešitve konflikta pa še vedno potekajo, čeprav brez oprijemljivih rezultatov.

Kitajska agencija za državno varnost je javne uslužbence pozvala k omejevanju "želje po razkazovanju" državnih skrivnosti na družbenih omrežjih. Ta poziv prihaja v času zaostrovanja varnostnih opozoril s strani Pekinga v zadnjih letih, medtem ko se odnosi s številnimi zahodnimi državami, vključno z ZDA, hladijo. Ministrstvo za državno varnost je ta mesec navedlo, da je ta praksa zaskrbljujoča.

Nekdanji ameriški veleposlanik v Jeruzalemu, Mike Huckabee, je izrazil nezadovoljstvo z Izraelom, ker naj bi kristjane obravnavali s hladnokrvnostjo. Poleg tega je kritiziral skoraj 30 zahodnih držav, ki so se opredelile na stran teroristične skupine Hamas, kar kaže na njegovo razočaranje nad mednarodno podporo Izraelu in njegovo politiko do krščanske skupnosti.

Izrael je stopnjeval svojo »vojno lakote« v Gazi, kar je povzročilo napade na mednarodne organizacije, ki so ostale brez sredstev za pomoč. Kljub temu so si muslimani in kristjani v Gazi medsebojno pomagali. Zahodne države so dejanja Tel Aviva simbolično obsodile.

Petindvajset zahodnih držav, vključno s članicami EU in pomembnimi članicami zveze NATO, so v ponedeljek, 21. julija 2025, izdalo skupno izjavo, v kateri so pozvale k takojšnji prekinitvi vojne v Gazi. Države, med katerimi so tudi Združeno kraljestvo in Francija, so ostro kritizirale izraelski model distribucije pomoči po tem, ko je bilo v bližini območij za razdeljevanje hrane ubitih več sto Palestincev. Poziv k ustavitvi konflikta, ki ga je sprožil napad Hamasa in Islamskega džihada na Izrael, poudarja zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede humanitarnih razmer v Fazi Gaze.

Nizozemska se je skupaj s 25 drugimi državami zavzela za takojšnjo prekinitev vojne v Gazi, opozarjajoč na naraščajočo humanitarno krizo. Poziv zahodnih držav k takojšnjemu koncu konflikta prihaja v času, ko Izrael širi svojo ofenzivo, kar povečuje pritisk na mednarodno skupnost za ukrepanje.

Vodja francoske stranke »Vstani, Francija« Nicolas Dupont-Aignan je kritiziral nasilno mobilizacijo, ki jo izvaja kijevski režim v Ukrajini, in pozval zahodne države, naj se prebudijo. Francoski politik je na družbenem omrežju X (prej Twitter) objavil videoposnetek, na katerem moški v vojaških uniformah v Lvovu vlečejo ljudi. Dupont-Aignan je kritiziral metode mobilizacije v Ukrajini in pozval zahodne države, naj prenehajo podpirati Kijev.

Japonska, pogosto predhodnica globalnih trendov, se spopada z naraščajočim absentizmom in izčrpanostjo med šolarji, kar je posledica pritiska in stresa, ki jih doživljajo tako učenci kot učitelji. Na Zahodu se pojavljajo resne skrbi glede prihodnosti izobraževalnega sistema. Podobne težave se odražajo tudi v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, kjer vse več mladih zapušča šolo brez zaključene izobrazbe. Strokovnjaki in učitelji opozarjajo, da so vzroki za to kompleksni, od problemov v družinskem okolju do preobremenjenega šolskega sistema.

Iran poskuša ponovno oborožiti svoje posrednike, kot so jemenski Hutiji, in okrepiti regionalni vpliv, ki ga je prizadela izraelska vojaška kampanja. Hkrati pa Teheran razmišlja o izstopu iz ključne pogodbe o jedrskem orožju in povečanju bogatenja urana, če se zahodne države odločijo za ponovno uvedbo strogih gospodarskih sankcij. Ta poteza bi bila odziv na morebitni »snapback« sankcij, kar dodatno zaostruje napetosti med Iranom in zahodnimi silami.

Rusko zunanje ministrstvo je obtožilo zahodne države, da želijo Moldavijo spremeniti v "drugo Ukrajino", pri čemer naj bi Nato in Evropska unija nameravali Kišinjov pretvoriti v frontno državo v konfliktu z Rusijo. Istočasno so se pojavili posnetki, ki prikazujejo uspešne ukrajinske napade na ruske okope z uporabo raket JDAM-ER, dobavljenih iz ZDA, kar dokazuje učinkovito uporabo zahodnega orožja.