Obilne snežne padavine so v Bosni in Hercegovini ter Srbiji povzročile resne težave v oskrbi z energijo in prometu. V Bosni in Hercegovini je zaradi okvar na električnem omrežju brez električne energije ostalo približno 45.000 gospodinjstev, največ težav pa so zabeležili na severozahodu države. Pristojne službe se na terenu spopadajo s snegolomom, ki je poškodoval daljnovode in lokalno infrastrukturo. Podobne razmere vladajo v Srbiji, kjer snežni zameti ovirajo cestni promet in povzročajo zamude na beograjskem letališču Nikola Tesla. Poleg težav z elektriko in prevoznostjo cest so oblasti v obeh državah izdale opozorila pred morebitnimi poplavami, saj bi hitro taljenje debele snežne odeje lahko povzročilo naraščanje vodotokov. Intervencijske ekipe ostajajo v stanju pripravljenosti, medtem ko se vremenske razmere v regiji le počasi umirjajo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica države. Izrazila je pripravljenost za sodelovanje z ZDA, kar je prvo spravljivo dejanje venezuelske vlade po ameriški intervenciji. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad odzvale različno, Varnostni svet Združenih narodov pa bo obravnaval situacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin se zaenkrat ni odzval na aretacijo Madura.

Nicolása Maduro in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile aretirale v Caracasu in ju izročile New Yorku, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in trgovine z drogami. Pred sodiščem sta se izrekla za nedolžna. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija.

Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila pripeljana na sodišče v New Yorku, kjer sta zanikala obtožbe o narkoterorizmu. Madura zastopa odvetnik Juliana Assangea. Sojenje vodi 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton. Po aretaciji Madura, ZDA grozijo z vojaško akcijo proti drugi državi. V Caracasu so ameriške sile poleg Madura zajele tudi njegovo ženo Cilio Flores.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju v Caracasu prepeljali v New York, kjer se soočata z obtožbami o narkoterorizmu. Operacija zajetja je zahtevala več mesecev načrtovanja. Donald Trump je po zajetju Madura izrekel grožnje Iranu, Kubi in Grenlandiji. Države se različno odzivajo na ameriško posredovanje, nekateri obsojajo dejanje.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Transportna združenja iz Zahodnega Balkana opozarjajo, da bi nova schengenska pravila, ki naj bi začela veljati aprila, lahko popolnoma ustavila tovorni promet z Evropsko unijo. Združenja že mesece poskušajo prepričati evropske oblasti, da so nove regulative za profesionalne voznike iz tretjih držav neizvedljive, saj se panoga nahaja na robu propada.

Platforma Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev je letos zabeležila 59 primerov ogrožanja varnosti novinarjev na Zahodnem Balkanu. Največ primerov, kar 33, so zabeležili v Srbiji, poroča Neodvisno združenje novinarjev Srbije (NUNS), ki je v svoji bazi podatkov letos zabeležilo že 344 primerov.

Sprejetje ameriškega zakona o avtorizaciji nacionalne obrambe (NDAA) je v Srbiji in na Zahodnem Balkanu sprožilo vprašanja o njegovem dometu in možnih posledicah. Zakon, ki ga je sprejela ameriška administracija, odpira razprave o tem, kako bo vplival na regijo.

Vsakega prebivalca Evropske unije bi vključitev držav Zahodnega Balkana v EU stala povprečno pet evrov in 29 centov letno v obdobju sedmih let, kažejo raziskave.

Britanska vlada je zmanjšala finančno pomoč za Zahodni Balkan, ki ga premier Keir Starmer označuje kot ključnega za varnost Združenega kraljestva zaradi ruskega vpliva. Sredstva za boj proti ruskemu vplivu in dezinformacijam v regiji so se zmanjšala za 40%. Starmer je dejal, da je regija vitalnega pomena za nacionalno varnost Velike Britanije.

Predstavniški dom ameriškega Kongresa je sprejel Zakon o demokraciji in blaginji Zahodnega Balkana, ki kritizira stanje demokracije, volilne procese in korupcijo v Srbiji. Zakon, del širšega Zakona o avtorizaciji nacionalne varnosti za leto 2026, predvideva sankcije za politične voditelje, vpletene v korupcijo. Bela hiša je napovedala, da bo predsednik Trump zakon podpisal, ko bo potrjen v Senatu.

Strokovnjak za evropske integracije Vladimir Međak je izjavil, da neodhod srbske delegacije na vrh Evropska unija-Zahodni Balkan v Bruslju potrjuje popoln kolaps zunanje politike Srbije. Po njegovem mnenju bo Srbija zaradi tega utrpela hude posledice.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da sta Črna gora in Albanija dosegli izjemen napredek v procesu evropskih integracij. Ta napredek naj bi bil navdih za druge partnerje na Zahodnem Balkanu. Izjava je bila podana po vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana, ki se ga Srbija prvič ni udeležila. Von der Leynova je poudarila, da je širitev EU po več kot desetletju postala realna možnost.

Letalo slovaškega Ministrstva za notranje zadeve, ki je pripeljalo premierja Roberta Fica v Bruselj na vrh EU-Zahodni Balkan, je bilo na bruseljskem letališču poškodovano in ni več sposobno za letenje. Do incidenta je prišlo, ko je vozilo s stopnicami poškodovalo letalo.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je po vrhu EU-Zahodni Balkan izjavil, da širitev Evropske unije ni dirka med državami kandidatkami, temveč proces, ki temelji na dosežkih.

Na vrhu EU-Zahodni Balkan je bila poudarjena potreba po širitvi EU zaradi geopolitičnih izzivov. Viktor Orban je kritiziral odnos Bruslja do Srbije kot nepošten in sramoten. Skupna deklaracija je bila sprejeta brez Srbije, poudarjeno pa je bilo, da pomanjkanje normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino upočasnjuje njuno pot proti EU. Ursula von der Leyen je izpostavila, da je širitev EU po več kot desetletju ponovno postala realna možnost, ter pohvalila Črno goro in Albanijo.

Voditelji držav članic Evropske unije so se dogovorili, da bodo poskušali doseči soglasje glede uporabe zamrznjenih sredstev Ruske centralne banke za novo posojilo Ukrajini. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje odločitev o uporabi tega premoženja za financiranje pomoči EU do konca leta. Povedal je tudi, da Ukrajina zdaj sama proizvede več kot 50 odstotkov orožja, ki ga uporablja, vključno z arzenalom orožja dolgega dosega.

Srbija se prvič po 15 letih ni udeležila vrha Zahodni Balkan-Evropska unija v Bruslju. Plenković je dejal, da ne ve, zakaj ni bilo predstavnikov Srbije, in da mora Vučić to pojasniti. Medtem Košta je poudaril, da je pot Črne gore v EU pospešena.

Slovaški premier Robert Fico je v Bruslju izjavil, da je Evropska unija nepravična do Srbije, ker jo vidi kot preveč ponosno in suvereno državo. Dodal je, da se Srbiji nenehno postavlja nove pogoje za vstop v EU, da bi se ta proces čim bolj zavlekel. Madžarski premier Viktor Orban je prav tako kritiziral obravnavo Srbije in jo označil za ključno državo v regiji.

Albanski premier Edi Rama se je v Bruslju udeležil vrha EU-Zahodni Balkan, kjer se je srečal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo.

Črna gora je na medvladni konferenci z EU zaprla pet poglavij v pogajanjih, s čimer je začasno zaprla skupno sedem od 33 poglavij. Evropska komisarka za širitev je izjavila, da je Črna gora vodilna v procesu in ji je bližje kot kdaj koli prej. Cilj vlade je zapreti vsa preostala poglavja do konca prihodnjega leta, da bi bila država pripravljena postati članica EU.

V Bruslju so predstavili rezultate raziskave Balkan Barometer, ki kaže, da rast cen in inflacija ostajata največji problem za prebivalce Zahodnega Balkana tudi v letu 2025. Podpora Evropski uniji se kljub temu povečuje.

Črna gora naj bi do konca leta 2026 zaključila reforme in izpolnila pogoje iz agende EU, članstvo v Uniji pa naj bi dosegla leta 2028, kot logično nadaljevanje procesa pridruževanja, je dejal minister za zunanje zadeve Ervin Ibrahimović. Poudaril je, da bo Črna gora v EU iskren partner in lobist za države Zahodnega Balkana.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Bruslju komentiral odziv črnogorskega premierja Milojka Spajića na njegovo idejo o hkratnem sprejemu držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Vučić je Spajiću odgovoril, da najprej skočijo, potem pa rečejo 'hop', s čimer je izrazil dvom v Spajićeve napovedi o hitrem vstopu Črne gore v EU.

Po srečanju Vučića z evropskimi uradniki in njegovi ideji o skupnem vstopu balkanskih držav v EU so se pojavile kritike. Vujović je Vučićevo idejo označil za prozoren manever z namenom oviranja črnogorske poti v EU, saj naj bi bil Vučiću vstop Črne gore v EU največja nočna mora. Garčević pa je izjavil, da Vučićeva ideja ovira tiste, ki bi morali biti prvi na vrsti za vstop, predvsem Črno goro in Albanijo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Bruslju na delovni večerji s predstavniki Evropske unije pogovarjal o ključnih vprašanjih bilateralnih odnosov in procesu evrointegracij. Poudaril je, da je Srbija trdno zavezana članstvu v EU in ostaja zanesljiv in odgovoren partner. Razpravljali so tudi o energetski varnosti. Sandro Goci, generalni sekretar Evropske demokratske stranke, meni, da bodo voditelji EU Vučiću poslali resna sporočila. Vučić je po sestanku dejal, da so lepo govorili o napredku Srbije, vendar imajo vedno stvari, ki jih kritizirajo.

Predsednik Grčije, Tasulas, je na dvodnevnem uradnem obisku v Črni gori, ki se bo zaključil 12. decembra. Sprejel ga je predsednik Črne gore, Milatović, z najvišjimi državnimi častmi na Cetinju. Iz kabineta Milatovića so sporočili, da ima obisk poseben pomen za Črno goro, saj predstavlja enajsti obisk predsednika države članice Evropske unije v Črni gori med mandatom Milatovića. Poudarili so, da gre za šele drugi bilateralni obisk Tasulasa od prevzema funkcije, kar potrjuje spoštovanje Grčije do Črne gore in vlogo Milatovića pri krepitvi meddržavnih odnosov.

Podpredsednik Stranke svobode in pravice (SSP) Borko Stefanović je kritiziral predlog srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da bi države Zahodnega Balkana skupaj vstopile v Evropsko unijo, in poudaril, da Črna gora in Albanija ne bi smeli čakati na Srbijo. Ocenil je, da Vučić evropskim voditeljem ne more povedati nič drugega, kot da je Srbijo ugrabila mafija. Laković je napovedal, da se bo Srbija pogajala s Črno goro kot članico EU.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je predlagal, da bi Evropska unija vse države Zahodnega Balkana sprejela kot članice hkrati. To idejo bo Vučić predstavil v Bruslju. Srbija na evropski poti ni napredovala, medtem ko sta Albanija in Črna gora pospešili približevanje EU.

Evropska unija naj bi razmišljala o kršitvi "zlatega pravila" zaradi rešitve vprašanja zasega zamrznjenega ruskega premoženja, da bi Ukrajini zagotovila posojilo. Poleg tega so veleposlaniki EU odobrili sankcije proti 40 tankerjem, ki naj bi bili povezani s prevozom ruske nafte, in proti približno desetim posameznikom, vključno s tujci.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo voditeljem EU predlagal skupen vstop celotnega Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Na to se je odzval premier Milojko Spajić, ki je dejal, da bo Črna gora pripravljena na vstop v EU leta 2028 in da bodo čakali na ostale države, vključno s Srbijo, da pospešijo svoje prizadevanje.

Srbija je edina država kandidatka za članstvo v EU na Zahodnem Balkanu, ki se ni uskladila z dvema novima zunanjepolitičnima odločitvama EU o omejevalnih ukrepih proti Rusiji. Uskladila pa se je z odločitvami glede Sudana, Turčije, Islamske države in Al Kaide. Srbija se ni uskladila s tremi novimi odločitvami EU v zvezi z Rusijo.

V Bruslju bo 17. decembra potekalo srečanje med voditelji Evropske unije in držav Zahodnega Balkana. To bo že četrto leto zapored, da bo ta letni vrh potekal v Bruslju. Albanija naj bi na srečanju odprla vsa poglavja.

Poročila ponavljajo, da onesnažen zrak v Evropi najbolj skrajšuje življenjsko dobo prebivalcem držav na vzhodu in jugovzhodu celine, med njimi Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Albaniji. Italija ostaja najbolj ogrožena med državami članicami EU.

Namestnica generalnega sekretarja Nata Radmila Shekerinska je dejala, da zavezništvo pozorno spremlja poskuse Rusije, da bi vplivala na notranje procese v Bosni in Hercegovini in regiji. Poudarila je, da so takšne aktivnosti tipičen "ruski model delovanja", ki se uporablja tudi v drugih državah in je del njihovega hibridnega arzenala. NATO ostaja zavezan zahodnemu Balkanu, saj je to regija strateškega pomena za zavezništvo.

Črna gora nadaljuje z razvojem inovacijskega sistema, ki temelji na jasno določenih prioritetah pametne specializacije. Na dogodku Evropske komisije so poudarili, da lahko kakovostno upravljanje s pametno specializacijo poveča nacionalni in regionalni razvoj do 40 odstotkov. Direktorica za Zahodni Balkan v DG ENER, Valentina Superti, je dejala, da strategije S3 pomagajo pri modernizaciji gospodarstev, krepitvi inovacijskih sistemov in usklajevanju z možnostmi enotnega trga EU.

Evropska komisija je uradno odobrila Reformsko agendo Bosne in Hercegovine. S tem je potrdila, da dokument izpolnjuje ključne pogoje za uporabo 976,6 milijona evrov iz Instrumenta EU za reforme in rast. Agenda je ključni korak za pridobitev sredstev iz načrta rasti za Zahodni Balkan.

V. d. vrhovnega državnega tožilca Milorad Marković je v Haagu podpisal več bilateralnih memorandumov o razumevanju z državnimi tožilstvi Kolumbije, Brazilije, Čila, Urugvaja, Paragvaja in Dominikanske republike. Podpisal je tudi skupno deklaracijo tožilstev Zahodnega Balkana, Latinske Amerike in Kolegija Eurojust, kar odpira nov okvir sodelovanja v boju proti najhujšim oblikam kriminala. Deklaracija poudarja, da je sodobne kriminalne mreže mogoče zajeziti le s koordiniranim, pravočasnim in združenim mednarodnim odzivom, kar predstavlja pomemben korak k močnejšemu in usklajenemu mednarodnemu tožilskemu sodelovanju.

Odbor za zunanjo politiko ameriškega predstavniškega doma je pozval administracijo predsednika Donalda Trumpa k večji angažiranosti na Zahodnem Balkanu. Med razpravo so poudarili, da je Rusija, preko Srbije, ključni destabilizacijski faktor v regiji. Zahodni Balkan je bil označen za najbolj nestabilno regijo v Evropi, poleg Ukrajine.

Hrvaška je kupila 18 francoskih samovoznih havbic Caesar in 44 nemških tankov Leopard. Pogodbe o nakupu so bile podpisane med obiskom hrvaške delegacije v Parizu in Berlinu.

Vlada Črne gore je začela intenzivne medresorske priprave na predsedovanje Berlinskemu procesu leta 2026, kar bo prvič v zgodovini, da bo Črna gora gostila ta format. Delovna skupina je že obravnavala prednostne tematske oblasti, okvir prihajajočih dogodkov in modele sodelovanja z evropskimi ter regionalnimi partnerji.

Predsednica Severne Makedonije, Gordana Siljanovska-Davkova, je na Balkanskem forumu za integracijo 2025 v Črni gori pozvala Evropsko unijo, naj sprejme strateški korak proti Zahodnemu Balkanu. Poudarila je, da bi morala EU, glede na skupno geografijo, zgodovino in kulturo, odpreti vrata za članstvo državam te regije.

Podpredsednik črnogorske vlade Filip Ivanović se je v Bratislavi sestal s slovaškimi političnimi predstavniki in gospodarstveniki, ki so izrazili močno podporo evropski poti Črne gore. Slovaški minister Blanar je poudaril, da Slovaška vidi Črno goro kot najnaprednejšo kandidatko za članstvo v EU, pri čemer 65 % slovaških državljanov podpira njeno vstop. Sogovorniki so se strinjali, da so politični odnosi med državama odlični, s potencialom za okrepitev gospodarskega sodelovanja, zlasti na področju turizma, energetike in prometne infrastrukture.

Madžarska je jasno izrazila svoje stališče glede širitve Evropske unije, pri čemer podpira članstvo Srbije, odločno pa nasprotuje vstopu Ukrajine. To je sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjártó na družbenem omrežju X.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je poudaril, da je Albanija pomemben dejavnik stabilnosti na Zahodnem Balkanu in zanesljiva zaveznica v okviru zveze NATO. Državi gradita odnose na podlagi zaupanja in konkretnih rezultatov na različnih področjih, kot so prometna povezanost, modernizacija mejnih prehodov, gospodarstvo, energetika, turizem, kultura in izobraževanje. Milatović je napovedal, da bo Črna gora naslednje leto gostila Samit EU–Zahodni Balkan, kar potrjuje njeno kredibilno vlogo v evropskih procesih. Poudaril je, da je Evropska unija skupni strateški cilj obeh držav.