V več kot tisoč mestih po Združenih državah Amerike so minuli konec tedna izbruhnili množični protesti po usodni ustrelitvi 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil 7. januarja v Minneapolisu med zvezno operacijo pregona domnevnih priseljencev, ko je agent Jonathan E. Ross trikrat ustrelil žrtev v glavo, medtem ko je bila v svojem vozilu. Demonstracije so organizirale različne aktivistične skupine, vključno z organizacijo Demokratični socialisti Amerike (DSA), ki so zahtevale ukinitev agencije ICE. Odziv oblasti je dodatno razvnel javno ogorčenje, saj so uradniki administracije nekdanjega predsednika Trumpa streljanje nemudoma označili za upravičeno samoobrambo in dejanje označili za posledico domačega terorizma. Priče in protestniki te navedbe zavračajo, saj naj bi se agenti žrtvi približali v trenutku, ko je v šolo odložila svojega šestletnega sina, medtem ko so se ostala vozila v okolici premikala neovirano. Protestniki opozarjajo na brutalnost zveznih organov in zahtevajo kazenski pregon odgovornih za dogodek, ki ga opisujejo kot izvensodni umor. Napetosti so se stopnjevale tudi na politični ravni, saj so zvezni agenti v Minneapolisu preprečili dostop skupini kongresnikov do uradnih prostorov agencije ICE. Kritiki, med katerimi je bila najglasnejša kongresnica Ilhan Omar, opozarjajo na popolno pomanjkanje nadzora nad delovanjem agencije in na militarizacijo pregona priseljencev. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti državljanov med zveznimi operacijami in o prihodnosti migracijske politike v državi.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Nova poročila kažejo, da je Trumpova administracija prepovedala vstop v ZDA več evropskim "globalistom", ki so kritični do svobode govora. Med njimi je Imran Ahmed, vodja kampanje proti širjenju sovraštva in dezinformacij na spletu, ki je povezan z voditeljem laburistov Keirjem Starmerjem. Britanska vlada je izrazila zavezanost spoštovanju svobode govora.

Pavel Durov je ponovil obtožbe proti francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, češ da z uvajanjem Digital Services Act (DSA) in Chat Control poskuša ustvariti 'digitalni gulag' v Evropski uniji. Durov trdi, da Macron s cenzuro želi utišati kritike, medtem ko Francija zagovarja, da novi zakoni ščitijo evropsko digitalno suverenost.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Evropska unija je sprožila ukrepe v okviru Zakona o digitalnih storitvah (DSA) proti platformi X, ki jo vodi Elon Musk. Kritiki, kot je Jonathan Turley, že leta opozarjajo na grožnjo, ki jo ta zakon predstavlja za svobodo govora. EU naj bi s tem praktično napovedala vojno svobodi govora.

Evropska unija je platformi X, ki je v lasti Elona Muska, naložila globo v višini 120 milijonov evrov (140 milijonov dolarjev) zaradi kršitev pravil o transparentnosti oglasov in zavajajoče modre kljukice.

Evropska komisija predlaga vzpostavitev »Evropskega demokratičnega ščita« z Evropskim centrom za demokratično odpornost, namenjenega boju proti dezinformacijam. Kritiki opozarjajo, da bi ta pobuda, podobno kot Akt o digitalnih storitvah (DSA), lahko pripeljala do omejevanja svobode informacij in nadzora nad nezaželenimi informacijami v Evropski uniji.

Evropska komisija je po predhodnih preiskavah ugotovila, da Facebook, Instagram in TikTok kršijo evropsko digitalno zakonodajo zaradi pomanjkljive transparentnosti podatkov in s tem niso dovolj prijazni do uporabnikov. Podjetjem grozijo visoke denarne kazni.

V Evropi se pojavljajo nacionalne iniciative na področju digitalne valute, kar ovira enotnost na ravni Evropske unije. Hkrati je Nemčija zavrnila predlog regulacije spletnih klepetalnic, ki bi naj preprečevala spolne zlorabe otrok, zaradi pomislekov glede zasebnosti in cenzure.

Evropski parlament je podprl hitro izvedbo Zakona o digitalnih storitvah, ki vključuje prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 13 let. Cilj je zaščititi mladoletnike pred škodljivimi praksami, ki povzročajo odvisnost. Predlagane so tudi omejitve za mlajše od 16 let. Pobudo podpirajo tudi hrvaški poslanci.

Evropska komisija je zavrnila kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede digitalnih pravil, ki naj bi ciljala na ameriška tehnološka podjetja. EU poudarja, da ima suvereno pravico do regulacije ekonomskih aktivnosti na svojem ozemlju, vključno s tehnološkim sektorjem. Trump je zagrozil s povračilnimi ukrepi, kot so carine in omejitve izvoza, proti državam, ki imajo digitalne zakone, usmerjene proti ameriškim podjetjem. EU pa vztraja pri svoji pravici do oblikovanja lastnih digitalnih pravil.

Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitev kot odgovor na digitalne davke, ki jih nekatere države uvajajo velikim ameriškim tehnološkim podjetjem, kot so Amazon, Google in Meta. Evropska komisija je odgovorila, da ima EU pravico regulirati tehnološka podjetja. Trump je dejal, da bo ukrepal proti državam, ki napadajo ameriška tehnološka podjetja, in opozoril, da bodo ZDA uvedle dodatne dajatve na izvoz držav, ki ne bodo opustile davka na digitalne storitve.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o uvedbi sankcij proti evropskim uradnikom, ki nadzirajo izvajanje Zakona o digitalnih storitvah (DSA). Evropska komisija je odgovorila, da ima Evropska unija suvereno pravico do regulacije digitalnih storitev, kar bi lahko še zaostrilo odnose med Washingtonom in Brusljem.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitvami izvoza čipov državam, ki uvajajo digitalne davke za ameriška tehnološka podjetja. Trump meni, da te države diskriminirajo ameriška podjetja. Evropska unija se je na grožnje odzvala z odločnostjo, pri čemer ostaja nejasno, ali se bo EU pustila izsiljevati.

Članki obravnavajo notranje konflikte v Demokratski stranki v Združenih državah Amerike in njeno trenutno usmeritev. Poudarjajo razhajanja glede identitetne politike, globalizma in oddaljevanja od srednjega razreda. Medtem ko nekateri menijo, da je notranji boj nujen za preprečitev ponovitve Trumpovega scenarija, drugi opozarjajo na 'smrtno željo' stranke in izgubo jasne vizije za prihodnost države.

Trumpova administracija je bila kritizirana zaradi domnevnega fašističnega obnašanja, vključno z nameščanjem transparentov s Trumpovim imenom na vladne zgradbe. EU je zabeležila velik padec trgovinskega presežka, deloma zaradi pričakovanja Trumpovih carin. Poleg tega so ZDA uvedle 50-odstotne carine na indijsko blago, kar je povzročilo višje cene za ameriške potrošnike in proizvajalce. Ukinjena je bila tudi oprostitev plačila carin za majhna naročila, s ciljem zmanjšanja odvisnosti ZDA od tuje proizvodnje.

Administracija ameriškega predsednika Trumpa naj bi razmišljala o uvedbi sankcij proti uradnikom Evropske unije zaradi izvajanja zakona o digitalnih storitvah. Medtem se ameriško podjetje Keen Footwear prilagaja trgovinskim vojnam z diverzifikacijo svoje proizvodnje in zmanjševanjem izpostavljenosti globalnim gospodarskim pretresom.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o uvedbi sankcij proti uradnikom Evropske unije in njenih držav članic zaradi sprejetja zakona o digitalnih storitvah (DSA), ki ureja delovanje velikih spletnih platform. Reuters poroča, da bi sankcije lahko prizadele tiste, ki so odgovorni za sprejetje te regulative.

Predsednik Trump je razkril, da je ameriška vlada pridobila 10-odstotni delež v podjetju Intel po srečanju z izvršnim direktorjem Lip-Bu Tanom. Ta poteza je sprožila razprave o vplivu vlade na poslovanje podjetij, pri čemer so nekateri izrazili zaskrbljenost zaradi izbiranja zmagovalcev s strani države.

Predsednik Trump je zagrozil z uvedbo novih carin in omejitvami izvoza državam, ki uvajajo digitalne davke ali regulacije, ki vplivajo na ameriška tehnološka podjetja. Posebej je omenil Združeno kraljestvo in Evropo. EU je odgovorila, da ima pravico do obdavčitve in regulacije tehnoloških podjetij in se ne bo pustila ustrahovati.

Donald Trump je zagrozil z napotitvijo pripadnikov Nacionalne garde v Baltimore, s čimer je zaostril spor z guvernerjem Marylanda, Wesom Mooreom. Trump je izrazil željo, da bi prišel v nebesa in hkrati priznal, da mu v tem pogledu ne gre najbolje. Guverner Moore je Trumpa povabil na obisk v Baltimore.

Nesoglasja glede evropskih digitalnih zakonov, zlasti glede formulacij o "netarifnih trgovinskih ovirah" in izvajanja Zakona o digitalnih storitvah (DSA), so povzročila zamude pri sklenitvi trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. EU se upira vključitvi DSA v pogajanja, kar je sporno vprašanje v odnosu s Trumpovo administracijo.

Donald Trump naj bi razmišljal o preklasifikaciji marihuane v manj nevarno drogo. Hkrati se njegova administracija bori proti evropskemu zakonu o digitalnih storitvah (DSA), ki ga vidi kot omejevanje svobode govora in obremenjevanje ameriških tehnoloških podjetij. Kljub temu pa nekdanji zaposleni pri Georgeu W. Bushu priznava Trumpu zasluge za deregulacijo, čeprav meni, da si za to ne more pripisati vse zasluge. Obenem se kritizira Trumpovo administracijo zaradi ponovnega čiščenja okoljskih podatkov.

Evropska unija je kitajsko spletno trgovino Temu obtožila kršitve pravila o digitalnih storitvah. Uradniki EU so v ponedeljek sporočili, da Temu ni ustrezno ocenjeval tveganj glede prodaje nevarnih in nezakonitih izdelkov na evropskem trgu. Preiskava je bila sprožena lani v okviru širokega pravilnika, ki spletnim platformam nalaga odgovornost za vsebino.

Evropska komisija je predstavila nove smernice v okviru Zakona o digitalnih storitvah (DSA), ki določajo pričakovanja glede varovanja otrok na spletnih platformah. Nekatere države članice EU že uvajajo ukrepe za omejitev dostopa otrok do družbenih omrežij, s čimer krepijo spletno zaščito mladoletnikov. Ti ukrepi so odziv na potrebo po boljšem nadzoru in varnosti otrok v digitalnem okolju.

Ameriški State Department je kritiziral Zakon o digitalnih storitvah (DSA) Evropske unije, ki ureja spletne vsebine, in ga označil za 'napad na svobodo govora' in 'orwellovsko cenzuro'. To stališče je bilo izraženo kot odgovor na pohvale Francije glede omenjenega zakona, ki naj bi predstavljal obrambo demokratičnih vrednot. Kritike iz Washingtona so se navezale na predhodne izjave podpredsednika ZDA, ki so prav tako izražale zaskrbljenost glede vpliva DSA na svobodo izražanja.

V Ukrajini so izbruhnili obsežni protesti proti predsedniku Volodimirju Zelenskemu zaradi novega zakona, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov, kot sta NABU in SAPO. Demonstranti so Zelenskega označili za "Hudiča" in zahtevali njegovo odstavitev. Medtem ko je Zelenski napovedal nov zakon za zagotovitev neodvisnosti teh organov, so se protesti nadaljevali. Kritiki iz EU izražajo zaskrbljenost, da ukrajinska poteza ogroža njene ambicije za članstvo v EU in evro-atlantsko sodelovanje, nekateri pa menijo, da je zahodna pomoč spodbudila Kijev k takšnim korakom. Med drugim je ameriška kongresnica Marjorie Taylor Greene pozvala k prenehanju podpore Zelenskemu. Ruski predsednik Vladimir Putin je signaliziral pripravljenost na mirovna pogajanja, vendar z nespremenjenimi zahtevami po ozemeljskih in geopolitičnih ciljih.

Evropska unija je očitno preložila preiskavo proti platformi X, ki je v lasti Elona Muska, in sicer zaradi domnevnih kršitev Zakona o digitalnih storitvah. Ta poteza naj bi bila posledica prizadevanj, da se ne bi ogrozila trgovinska pogajanja z ZDA. Plataforma X se sicer sooča z grožnjami visokih kazni zaradi neupoštevanja digitalnih predpisov EU, saj je bil Digital Services Act namenjen omejevanju dezinformacij in nezakonitih vsebin na spletu. Odločitev o preložitvi, o kateri je poročal tudi Financial Times, temelji na informacijah insajderjev, ki so razkrili, da je cilj ohraniti ugodno ozračje za tekoče pogovore o carinah med EU in ZDA.