Ruska vojska je po navedbah ruskih virov in poročilih o stanju na bojišču dosegla napredek na dveh ključnih smereh v Ukrajini, in sicer v regijah Harkov in Zaporožje. Enote ukrajinskih oboroženih sil naj bi se zaradi pritiska ruskih enot začele umikati s svojih položajev v harkovski regiji, kar potrjujejo tudi nekateri ukrajinski viri. Situacija na fronti ostaja napeta, saj ruske sile krepijo svoje operacije na vzhodnem in južnem delu države. Operacije v regiji Zaporožje prav tako kažejo na premik nadzora, kjer naj bi ruske sile uspešno zasedle nove strateške točke. Ukrajinska stran priznava težke razmere na omenjenih območjih, kjer ruska vojska uporablja premoč v ognjeni moči in številu enot. Poročila o umiku ukrajinskih sil nakazujejo na morebitno taktično prerazporeditev ali prisilen umik zaradi intenzivnih spopadov. Kljub poročilom o ruskem napredovanju ukrajinsko poveljstvo še naprej izvaja obrambne operacije in poskuša stabilizirati frontno linijo. Napredovanje ruskih sil v teh regijah predstavlja nadaljevanje vojaških prizadevanj Moskve za razširitev nadzora nad ozemljem vzhodne in južne Ukrajine, kar povečuje pritisk na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo, da so njihove enote v okviru ofenzive v Ukrajini prevzele nadzor nad naseljem Belogorje v regiji Zaporožje. Gre za strateški premik na južni fronti, kjer Moskva v zadnjih dneh stopnjuje svoje operacije z namenom utrditve položajev v okupiranih delih Ukrajine. Po navedbah ruskih oblasti so njihove sile po intenzivnih spopadih uspele potisniti ukrajinske obrambne linije in v celoti zasesti omenjeno območje. Najnovejše napredovanje ruskih sil v Zaporožju sledi nizu podobnih operacij v sosednji regiji Doneck, kar kaže na širšo rusko strategijo zavzemanja manjših naselij za vzpostavitev ugodnejših izhodišč za nadaljnje napade. Ukrajinska stran se na navedbe o padcu Belogorja še ni podrobneje odzvala, vendar poročila s terena potrjujejo povečan pritisk ruskega topništva in pehote na tem odseku fronte. Razmere na območju ostajajo napete, saj se boji za okoliška naselja nadaljujejo. Dogodek predstavlja neposredno nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj, ki so se okrepila v zadnjem mesecu. Zavzetje Belogorja je tesno povezano s predhodnimi ruskimi uspehi v regijah Doneck in Zaporožje, kjer ruska vojska poskuša sistematično zmanjšati ukrajinski nadzor nad ključnimi prometnimi in oskrbovalnimi potmi. Ta premik na fronti dodatno zapleta varnostno situacijo v regiji, ki je dom največje jedrske elektrarne v Evropi.

V ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa je v soboto med razglasitvijo zračnega alarma prišlo do serije eksplozij, o katerih so poročali lokalni mediji in ukrajinske oblasti. Po poročanju ukrajinskega Kanala 24 so bili močni poki zabeleženi v več predelih mesta, kar je sledilo petkovim napadom na tamkajšnjo infrastrukturo. Razmere v regiji ostajajo napete, saj se prebivalci nenehno spopadajo z opozorili pred zračnimi napadi. Poleg Odese so o eksplozijah poročali tudi iz mesta Zaporožje, ki je pod nadzorom ukrajinskih sil. Ministrstvo za digitalno preobrazbo Ukrajine je prek spletnih zemljevidov potrdilo, da je bila nevarnost zračnih napadov razglašena v več regijah na jugu in vzhodu države. Informacije o morebitnih žrtvah ali natančni materialni škodi v teh zadnjih incidentih še niso bile uradno potrjene. Ruski viri navajajo, da so bili napadi odgovor na predhodne dogodke, povezane z varnostjo ruske državne infrastrukture. O eksplozijah so poročali tudi iz Harkova na vzhodu države, kjer je bila prav tako razglašena najvišja stopnja nevarnosti. Ruske sile naj bi po lastnih navedbah ciljale predvsem infrastrukturne objekte po celotni Ukrajini.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Ukrajinske oblasti so zaradi vztrajnega prodiranja ruskih sil izdale ukaz za prisilno evakuacijo tisočev otrok in njihovih staršev s frontnih območij v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so uradniki odločitev sprejeli zaradi povečane ogroženosti civilnega prebivalstva ob stopnjevanju spopadov na jugovzhodu države. Evakuacija se osredotoča predvsem na ranljive skupine v naseljih, ki so pod neposrednim udarom ruskega topništva in letalstva. Razmere na terenu se hitro poslabšujejo, saj ruska vojska nadaljuje ofenzivne operacije, kar ukrajinsko stran sili v drastične ukrepe za zaščito civilistov. Ta premik prebivalstva sledi obdobju intenzivnih napadov na kritično infrastrukturo, ki so se stopnjevali že ob začetku leta. Operacija evakuacije poteka pod nadzorom ministrstva za obnovo in lokalnih vojaških uprav, ki si prizadevajo zagotoviti varno pot in nastanitev za umaknjene družine v notranjosti države.

Ukrajinske oblasti so izdale ukaz za obvezno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 44 mest in vasi v provincah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev je bila sprejeta zaradi zaostrenih varnostnih razmer na teh območjih, kjer ruske sile v zadnjih mesecih beležijo nenehno napredovanje. Civilno prebivalstvo se spopada z neposredno nevarnostjo zaradi bližine frontne črte in intenzivnega granatiranja. Evakuacija vključuje organiziran premik družin na varnejša območja v notranjosti države, saj ukrajinska stran ocenjuje, da bivanje v omenjenih naseljih ni več varno. Ruska ofenziva na jugovzhodu države se stopnjuje, kar sili Kijev v preventivne ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Operacija poteka pod nadzorom regionalnih vojaških uprav in humanitarnih služb, ki skušajo zagotoviti ustrezno namestitev za begunce.

Ukrajinske oblasti so v petek izdale ukaz za nujno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 40 naselij v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev so sprejeli zaradi zaostrenih varnostnih razmer in nenehnega napredovanja ruskih sil v zadnjih mesecih, kar neposredno ogroža civilno prebivalstvo na jugu in v osrednjem delu države. Evakuacija zajema območja, kjer so ruske enote v zadnjem obdobju dosegle pomembne ozemeljske premike. Ukrajinska vlada je poudarila, da je premestitev mladoletnikov prednostna naloga, saj se boji za njihova življenja ob morebitnem nadaljnjem prodiranju sovražnih sil. Lokalne oblasti bodo družinam zagotovile zatočišča v varnejših delih države, medtem ko se spopadi na frontnih linijah stopnjujejo. Ukrep odraža resnost razmer na bojišču, kjer se ukrajinska vojska spopada z močnim pritiskom na več kriznih točkah hkrati.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v enem tednu izvedle množičen in šest skupinskih napadov z visoko natančnim orožjem na vojaško industrijo in energetske objekte v Ukrajini. Prav tako so poročali, da so ruske sile zavzele pet naselij v Donecki ljudski republiki, tri v Zaporožju in eno v Harkovski oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, vendar preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni. Razmere so se dodatno zaostrile po navedbah Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napad označila za poskus atentata in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar bi lahko ogrozilo dosedanji napredek, ki ga je Trump ocenil kot 95-odstotno usklajenost načrta. Ukrajinska stran je obtožbe o napadu odločno zavrnila in jih označila za fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Zelenski je poudaril, da si 87 odstotkov Ukrajincev želi miru, vendar jih 85 odstotkov nasprotuje umiku iz Donbasa ali drugim ozemeljskim koncesijam. ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, medtem ko Kijev zahteva daljše, tudi do 50-letno obdobje za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Trump je izrazil nezadovoljstvo nad domnevnim napadom na Putina in poudaril, da takšna dejanja niso primerna v času občutljivih pogajanj. Rusija je v odgovor na domnevne grožnje v Belorusijo že premestila raketne sisteme, ki lahko nosijo jedrske konice, kar še povečuje napetosti v regiji.

Guverner Evgenij Balicki je sporočil, da so v večjem delu naseljenih krajev v Zaporožski regiji ponovno vzpostavili oskrbo z električno energijo, potem ko je ukrajinska vojska izvedla več kot 20 napadov na energetski sistem, zaradi česar je skoraj 120.000 odjemalcev ostalo brez elektrike.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, in napovedala, da bo zaradi tega pregledala svoje pogajalsko izhodišče za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj je dejal, da bo Rusija preučila svoje pogajalsko izhodišče zaradi domnevnih napadov ukrajinskih dronov na rusko predsedniško rezidenco. Ukrajina je te obtožbe zanikala in jih označila za neutemeljene ter namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala izjave Donalda Trumpa o jedrski elektrarni Zaporožje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z vrhovnimi častniki ruskih oboroženih sil ukazal nadaljevanje vojaške ofenzive proti strateško pomembnemu ukrajinskemu mestu Zaporožje. Po besedah ruskega voditelja je osvojitev tega mesta nujna za uresničitev ruskih strateških ciljev, ob tem pa je poudaril, da se frontna linija zdaj razteza na dolžini več kot 1200 kilometrov. Putinove izjave prihajajo v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na jugovzhodnem delu Ukrajine, kjer skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije. Zaporožje, ki je glavno upravno središče istoimenske regije, ostaja pod ukrajinskim nadzorom, čeprav je Rusija že prej razglasila aneksijo celotne pokrajine. Analitiki ocenjujejo, da bi morebiten padec mesta pomenil resen udarec za ukrajinsko logistiko in energetsko stabilnost, saj se v bližini nahaja največja jedrska elektrarna v Evropi.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Predsednik Zelenski je opozoril, da se vojna brez ustreznih jamstev realno ne bo končala. Pogajalci še vedno iščejo preboj pri ključnih vprašanjih, kot so umik sil in usoda jedrske elektrarne Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo.

Trump je po srečanju z Zelenskim svoje svetovalce poslal Putinu, da ga obvestijo o vsebini pogovorov. Putin je Trumpa obvestil o poskusu napada z brezpilotnimi letalniki na njegovo rezidenco. ZDA naj bi Kijevu svetovale, naj ne zahteva premirja, temveč naj se osredotoči na celovito rešitev konflikta. Leta 2025 sta Putin in Trump opravila 10 telefonskih pogovorov.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Ukrajina in Rusija sta se s posredovanjem IAEA dogovorili za lokalno prekinitev ognja, kar omogoča popravila daljnovodov v bližini jedrske elektrarne Zaporožje. Ukrajinski predsednik Zelenski je poudaril, da Rusija izvaja obsežne napade z droni in raketami na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. V ruskem napadu je bila poškodovana toplarna v Hersonu, pri čemer je bil ranjen en zaposleni. Naftogaz je sporočil, da je napad ogrozil ogrevanje več deset tisoč domov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o možnostih za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Srečanje je potekalo v času, ko so se okrepili spopadi v Ukrajini, Rusija pa je izrazila zaskrbljenost zaradi različic mirovnega načrta, ki naj bi se razlikovale od tistih, o katerih so se pogovarjali z ZDA. Rusija je obtožila Ukrajino in EU, da poskušata spodkopati ameriški načrt za končanje vojne. Trump je izrazil optimizem glede možnosti za dogovor, medtem ko je Zelenski poudaril, da lahko veliko odločitev sprejmejo še pred novim letom. Rusija je tik pred srečanjem med Zelenskim in Trumpom izvedla močan napad na Kijev.

Ruski minister Lavrov je obtožil Ukrajino napada z 91 droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, pri čemer naj bi bili vsi droni uničeni. Ukrajinski predsednik Zelenski je te obtožbe zanikal. Donald Trump naj bi bil šokiran nad napadom in je imel s Putinom "pozitiven" telefonski pogovor. Zelenski je med srečanjem s Trumpom na Floridi zahteval varnostna jamstva za Ukrajino za obdobje 15 let, mirovni načrt pa je po njegovih besedah dogovorjen v 90 odstotkih. Riabkov je izjavil, da za Ukrajino ni alternative Rusiji.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sporočila, da je prišlo do začasne prekinitve ognja med ukrajinskimi in ruskimi silami v jedrski elektrarni Zaporožje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Rusija medtem kritizira Zelenskega in Evropsko unijo, da poskušata spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Srečanje poteka v času, ko si Trump prizadeva za dogovor, Putin pa kaže, da ni pripravljen na mir, kar dokazujejo tudi nedavni napadi na Kijev. Razhajanja med stranmi ostajajo velika, Rusija pa poudarja, da se predlagani načrt močno razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi zatrdila, da je bil dosežen velik napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar nista razkrila podrobnosti. Trump naj bi po pogovoru poklical Putina. Ursula von der Leyen je pozdravila znaten napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je 95% dogovora o varnostnih jamstvih za Ukrajino po vojni že dosežen, pri čemer naj bi Ukrajina želela jamstva, podobna Natovi kolektivni obrambi. Trump ocenjuje, da bi lahko do prekinitve ognja prišlo v nekaj tednih, vendar obstaja možnost, da pogajanja propadejo. Kremelj je razkril, da sta se Putin in Trump pogovarjala 75 minut in da oba nasprotujeta začasni prekinitvi ognja.

Ruske sile so presenetile veliko skupino pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil (VSU) in izvedle preventivni napad nanjo. O tem je v nedeljo, 28. decembra, poročalo Ministrstvo za obrambo Rusije.

Volodimir Zelenski je izjavil, da si želi mir, a vztrajno obstreljevanje Ukrajine kaže, da si Vladimir Putin želi nadaljevanje vojne. Putin je dejal, da bo Rusija z orožjem dosegla svoje cilje, če Ukrajina ne bo želela miru. Medtem je Rusija napadla Kijev, zaradi česar je 50.000 domov ostalo brez elektrike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodne regije Ukrajine, kar ji omogoča, da vidi linije ukrajinske zračne obrambe. General Ben Hodges meni, da so pogovori o demilitarizaciji cone v Ukrajini 'fantazija'. ZDA in Rusija naj bi tiho razpravljali o uporabi jedrske elektrarne Zaporožje (ZNPP) za obsežno rudarjenje kriptovalut, pri čemer naj bi bila Ukrajina izpuščena iz pogovorov.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Ruski napadi na Kijev so se nadaljevali, pri čemer sta bila ubita dva človeka, na stotine pa jih je ostalo brez elektrike in ogrevanja. V regiji Zaporožje je bil ubit Denis Kapustin, neonacistični komandant ruskih prostovoljcev, ki je bil naklonjen Kijevu.

Vladimir Putin je med obiskom ruskega generalštaba trdil, da so ruske sile zavzele Mirnohrad (Dimitrov) in Huljajpolje. Ponovil je, da bo Rusija dosegla svoje cilje v Ukrajini s silo, če Kijev ne bo želel miru in diplomatske rešitve konflikta. Ukrajinski predsednik Zelenski medtem Rusijo obtožuje priprav na volitve na zasedenih ozemljih.

Ruski prostovoljni korpus (RDK) je sporočil, da je bil njihov ustanovitelj Denis Kapustin ubit na Zaporoškem območju v noči na 27. december. Kapustin je umrl zaradi napada drona.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na napredek v pogovorih o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. Ruski predsedniški odposlanec Kirill Dmitriev je podprl Trumpove kritike New York Timesa in izjavil, da nekateri zahodni mediji sabotirajo mirovna prizadevanja.

V Estoniji so se razvneli spori glede poslovnih povezav Arva Hallika, soproga voditeljice evropske diplomacije Kaie Kallas in nekdanje premierke države, z Rusijo. Tema je prišla na dan med parlamentarnimi zaslišanji v Riigikogu, posvečenih oblikovanju preiskovalne komisije o ruskem vplivu. Pobuda za ustanovitev komisije je sprožila razprave o tem, ali naj njene preiskave zajemajo tudi dejavnosti soproga estonske diplomatke.

Ruska vojska stopnjuje pritisk na Mirnohrad v regiji Doneck, kar je ključni cilj njihovega napredovanja. Ukrajinske sile so okrepile obrambo mesta in oskrbovalne poti z dodatnimi enotami. Kirolo Budanov, vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe, je obiskal frontne položaje v Zaporožju. Ukrajinski vojaki so blizu Pokrovska uničili novo rusko terensko vozilo Ulan-2.

Ruska vojska je zavzela naselje Kosovcevo v regiji Zaporožje in s tem ustvarila izhodišče za napad na naselje Ternovatoe. Poleg tega so enote ruske skupine Vostok prevzele nadzor nad naseljema Zarečnoe (Zaporožska regija) in Andreevka (Dnepropetrovska regija).

Ukrajinske oborožene sile (VSU) koncentrirajo svoje sile v smeri treh ključnih mest v Donbasu: Kramatorsk, Družkovka in Slovjansk, je dejal svetovalec vodje DNR Igor Kimakovski. Poroča se o premeščanju bojno sposobnih enot, specialnih skupin in najemnikov, tudi iz Kolumbije, v ta mesta in okolico. Ruske sile naj bi medtem napredovale v različnih smereh fronte, osvobojene pa naj bi bile tudi nekatere naselbine.

Volodimir Zelenski je Donaldu Trumpu predlagal, da obišče Ukrajino in podpre morebitni mirovni sporazum. Potrdil je, da se bosta srečala na Floridi 28. decembra.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodijo ZDA. Načrt vključuje umik ruskih sil in možnost izvedbe predsedniških volitev po doseženem dogovoru. Zelenski je izrazil pripravljenost na določene kompromise glede ozemlja v regiji Donbas. Dokument bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi. Ukrajina naj ne bi bila več zavezana k prepustitvi regije Doneck.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil novo različico ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki vsebuje 20 točk. Načrt predvideva zamrznitev fronte na trenutnih linijah in možnost demilitariziranega območja v Donbasu pod nadzorom mednarodnih sil. Med ključnimi točkami je tudi upravljanje jedrske elektrarne Zaporožje. ZDA in Ukrajina sta se uskladili glede večine točk, vendar ostajajo odprta vprašanja glede ozemeljskih zahtev. Zelenski je pripravljen o teh občutljivih vprašanjih razpravljati z ameriškim predsednikom.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril ključne točke osnutka 20-točkovnega mirovnega predloga, o katerem sta razpravljali Ukrajina in ZDA. Po novem načrtu naj bi jedrska elektrarna Zaporožje dobila poseben status.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina sodeluje z ZDA pri mirovnih prizadevanjih in da je ključno zagotoviti, da Rusija ne bo ovirala teh prizadevanj. Poudaril je tudi pomembnost dodatnega pritiska na Moskvo. Medtem so v ruskem napadu umrle tri osebe, zaradi ruskih zračnih napadov pa so bila v Kijevu, Kijevski in Dnjepropetrovski oblasti uvedena izredna izključenja električne energije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril mirovni načrt v 20 točkah za Ukrajino, ki je bil pripravljen po tednih pogajanj med Ukrajino in ZDA. Vendar pa, kot poroča ukrajinska publikacija, med Ukrajino in ZDA ni soglasja glede jedrske elektrarne v Zaporožju in glede Donbasa. Zelenski je spregovoril tudi o morebitni vključitvi Kijeva v NATO.

Kremlj je sporočil, da bo zahteval spremembe v mirovnem načrtu iz 20 točk, ki ga je predlagal Zelenski in je nastal v sodelovanju z ZDA. Rusija želi doseči strožje omejitve za Ukrajino v tem načrtu. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da so ključni parametri ruskega stališča o rešitvi v Ukrajini ZDA dobro znani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogajanjih v ZDA javno predstavil osnutek mirovnega načrta, ki obsega 20 točk in se nanaša na končanje ruske agresije. Zelenski pričakuje hiter odgovor Moskve in poziva k srečanju na najvišji ravni.

V mestu Vasiljevka v regiji Zaporožje je bila ženska ranjena, ko je ukrajinski brezpilotni zrakoplov napadel njeno hišo. Guverner regije, Evgenij Balicki, je sporočil, da je bila ženska, rojena leta 1991, prepeljana v bolnišnico. Njeno stanje je oteženo zaradi nedavne možganske kapi in drugih zdravstvenih težav. Po napadu je prišlo tudi do motenj v oskrbi z električno energijo v Vasiljevki.

ZDA so predlagale neposredne pogovore med ZDA, Rusijo in Ukrajino, kar bi lahko pomenilo novo fazo v pogajanjih za končanje vojne. V Miamiju so potekala srečanja ruskih, ukrajinskih in evropskih pogajalcev s posredovanjem ameriških odposlancev. Donald Trump pa se pri težavnih diplomatskih nalogah zanaša na svojega zeta Jareda Kushnerja.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov se sooča z naraščajočimi kritikami zaradi pomanjkljivosti v zračni obrambi in logistiki. Putin je izjavil, da Rusija ne bo napadala drugih držav, če jo bodo obravnavali s spoštovanjem, in zatrdil, da je pripravljen končati vojno v Ukrajini mirno. Kljub temu je Kremelj zavrnil ameriški mirovni načrt za Ukrajino.

Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na pogovore z Emmanuelom Macronom glede vojne v Ukrajini, če bo obstajala obojestranska volja. Medtem so države EU v okviru OVSE zahtevale dodatne ukrepe proti Rusiji, medtem ko naj bi ZDA bile manj aktivne v razpravah o vojni.

Japonska bo Ukrajini do leta 2026 zagotovila dodatnih 6 milijard dolarjev pomoči, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Denar naj bi pomagal pri obrambi pred rusko agresijo. Medtem pa se Rusija in Ukrajina še vedno ne moreta dogovoriti o ključnih točkah, ki bi omogočile mirovni sporazum. Sporne točke vključujejo ozemeljska vprašanja, članstvo Ukrajine v Natu, velikost ukrajinske vojske, status ruskega jezika in nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje.