V soboto, 3. januarja 2026, so ljubitelji astronomije po vsem svetu opazovali prvi letošnji pomemben nebesni pojav, imenovan volčja superluna. Pojav se zgodi, ko polna luna doseže svojo najnižjo točko oziroma perigej, kar pomeni, da je v svoji orbiti najbližje Zemlji. Zaradi tega se je lunino oblo dalo videti znatno večjo in svetlejšo kot običajno. Dogodek je sovpadel s praznikom Paush Purnima, ki po hindujskem lunarnem koledarju označuje prvo polno luno v letu. Astronomi in vremenoslovci so poročali o ugodnih razmerah za opazovanje, zlasti v delih Združenih držav Amerike in Azije, kjer je bilo nebo jasno. Izraz volčja luna izvira iz ljudskega izročila, superluna pa predstavlja redek trenutek, ko so vizualni učinki lune zaradi bližine našemu planetu najbolj izraziti.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti poroča o prvi magnetni nevihti v letu 2026.

Zemlja se je 3. januarja v svojem letnem ciklu najbolj približala Soncu, kar pa po pojasnilih strokovnjakov ni povzročilo vremenskih sprememb ali temperaturnih nihanj. Kot so sporočili iz moskovskega planetarija, razdalja med nebesnima telesoma ne določa letnih časov na našem planetu. Ključni dejavnik za menjavo letnih časov ostaja nagib zemeljske osi glede na ravnino njene orbite, ne pa trenutna oddaljenost od vira toplote. Astronomski pojav, znan kot perihelij, se zgodi vsako leto v začetku januarja, ko je Zemlja od Sonca oddaljena približno 147 milijonov kilometrov. Čeprav je takrat planet astronomsko gledano najbližje svoji zvezdi, se na severni polobli soočamo z zimskimi razmerami, kar dodatno potrjuje, da kot vpada sončnih žarkov zaradi nagnjenosti osi prevlada nad vplivom same razdalje. Strokovnjaki poudarjajo, da so takšni dogodki del rednih orbitalnih ciklov in nimajo neposrednih učinkov na meteorološke vzorce.

Zemlja je v soboto, 3. januarja, dosegla svojo najbližjo točko na poti okoli Sonca, pojav znan kot perihelij. Zaradi te relativne bližine je sončev disk na profesionalnih fotografijah deloval nekoliko večji kot julija, ko je bila razdalja med telesoma največja. Kljub temu da je bila Zemlja v tej točki najbližje svoji zvezdi, ta pojav nima neposrednega vpliva na letne čase, ki so posledica nagiba zemeljske osi. Astronomski dogodek je zanimiv predvsem za raziskovalce in fotografe, saj so razlike v navidezni velikosti Sonca minimalne in s prostim očesom težko opazne. Razdalja med Zemljo in Soncem se med letom spreminja za približno pet milijonov kilometrov, kar predstavlja majhen delež celotne razdalje, vendar dovolj, da vpliva na količino sončne energije, ki doseže naš planet.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) in Inštitut za solarno-zemeljsko fiziko (ISZF) РАН sta poročala, da bo prva geomagnetna nevihta v letu 2026 srednje močna in bo Zemljo dosegla v noči na 3. januar.

Donald Trump je obiskal dobavitelja kamna na Floridi v sklopu priprav za novo plesno dvorano v Beli hiši. Prav tako si je za novo leto zaželel mir na Zemlji. Risarja Ann Telnaes in Patrick Chappatte sta izginila iz Washington Posta in New York Timesa, ker sta risala o izgubljenih svoboščinah Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svoje zdravje in energijo. Razkril je, da je oktobra opravil CT pregled in ne MRI, kot je bilo predhodno poročano.

Laboratorij za solarno astronomijo IKI RAN in ISZF SO RAN sporoča, da bo geomagnetna aktivnost na Zemlji do konca leta 2025 mirna. Morebitni sončni izbruhi ne bodo vplivali na Zemljo, 28. decembra pa bo geomagnetno stanje mirno.

Ameriški geolog Burns je opazil nenavaden signal, ko se je komet 3I/ATLAS približal Zemlji. Astronom Jelenin je analiziral ta pojav.

Znanstveniki Nase so s pomočjo teleskopa James Webb odkrili nenavaden planet v obliki limone, ki ga še nihče ni videl. Planet ima atmosfero, sestavljeno pretežno iz helija in ogljika, kar izziva trenutne teorije o nastanku planetov. Teleskop Hubble pa je posnel trk dveh asteroidov v sistemu zvezde Fomalhaut, kar je redek dogodek. Poleg tega si znanstveniki prizadevajo z JWST zaznati atmosfere okoli eksoplanetov, da bi ugotovili, ali so potencialno primerne za življenje.

Hubblov vesoljski teleskop je opazoval posledice dveh kozmičnih trkov in razrešil dolgoletno skrivnost v bližini mlade zvezde Fomalhaut. Medtem znanstveniki opozarjajo na vse bolj krhko orbitalno okolje Zemlje, kjer bi lahko prišlo do katastrofalnega trka v nizki zemeljski orbiti, če bi sistemi za izogibanje trkom odpovedali. Poleg tega se pospešuje komercializacija vesolja, kar odpira vprašanja o ustreznosti trenutne zakonodaje.

Nova študija, objavljena na portalu Sciencealert, je pokazala, da bi magnetno polje Zemlje lahko usmerjalo delce iz Zemljine atmosfere na Lunino površje.

Po večkratnih preložitvah sta z raketo Blue Origin poleteli dve Nemki na enajst minut trajajoč izlet v vesolje. Ena od njiju je paralizirana zaradi poškodbe hrbtenjače.

Neznan vesoljski objekt, znan kot 3i/ATLAS, se bo približal Zemlji. Čeprav nekateri astrofiziki, kot je Avi Loeb, dopuščajo možnost nezemeljskega izvora zaradi nenavadnih lastnosti objekta, večina znanstvenikov meni, da je naravnega izvora, verjetno komet. Objekt se giblje z izjemno hitrostjo 210.000 kilometrov na uro.

Novi članki poročajo o novih slikah medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki so bile posnete pred njegovim preletom mimo Zemlje v petek. Komet, ki so ga prvič opazili julija, zapušča naš sončni sistem.

Zadnji večji meteorski roj v letu, znan kot Ursidi, bo kmalu dosegel vrhunec in prinesel goreče sledi na nočno in zgodnje jutranje nebo. Čeprav je v primerjavi z drugimi meteorskimi roji bolj umirjen, strokovnjaki pravijo, da si ga je vredno ogledati. Meteorski roji nastanejo, ko vesoljske kamnine zadenejo Zemljino atmosfero pri izjemno visokih hitrostih in zgorevajo, pri čemer dobijo ognjene repove.

Komet 3I/ATLAS je 19. decembra dosegel točko največjega približevanja Zemlji. Oddaljenost je bila približno 269 milijonov kilometrov. O izkrcanju nezemljanov niso poročali.

Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci pri NASA-inem laboratoriju Jet Propulsion Laboratory, izpodbija desetletja staro domnevo o obstoju podzemnega oceana na Saturnovi luni Titan. Raziskovalci so ponovno analizirali podatke, ki jih je pred leti zbrala NASA-ina sonda Cassini, in ugotovili, da Titan namesto globalnega oceana morda vsebuje globoke plasti ledu in brozge, podobne Zemljinim polarnim morjem, z žepi staljene vode, kjer bi življenje potencialno lahko preživelo in celo uspevalo. Poudarjajo, da doslej niso odkrili nobenih znakov življenja na Titanu.

Interstelarni komet 3I/Atlas trenutno potuje skozi naš sončni sistem in se bo decembra najbolj približal Zemlji. Ta redek obiskovalec iz tujega sončnega sistema je poseben zaradi svoje sestave in izvora, opazovanje pa bo omogočeno z določeno opremo.

Znanstveniki so zabeležili hitro in deloma nepričakovano povečanje hitrosti sončnega vetra, ki ga je povzročil vpliv velike koronalne luknje.

Po koncu druge svetovne vojne se je onesnaževanje zaradi podnebnih sprememb močno povečalo. Izum parnega stroja Jamesa Watta leta 1769 je sprožil industrijsko revolucijo. Že tisočletja pred tem so ljudje krčili gozdove za kmetovanje, pri čemer se je ogljik iz dreves in rastlin sproščal v ozračje. Resnost globalnega segrevanja je dolgo odvisna od tega.

Medzvezdni komet 3I/Atlas se je ta teden najbolj približal Zemlji na razdalji približno 269 milijonov kilometrov (167 milijonov milj). Komet je bil odkrit poleti in se bo nato vrnil v medzvezdni prostor.

Medzvezdni objekt 3I/ATLAS, ki se približuje Zemlji, ne bo viden s prostim očesom. Znanstveniki Laboratorija za solarno astronomijo IKI RAN so sporočili, da je trenutna zvezdna magnituda objekta približno 11−12, zato bo za opazovanje potreben teleskop z aperturo najmanj 120 mm. Objekt ne bo viden niti ob največjem približevanju Zemlji, ki bo 19. decembra.

Zemljo je dosegla magnetna nevihta ravni G2.3, ki jo je povzročil izbruh plazme s Sonca. Laboratorij za solarno astronomijo IKI RAN in ISZF SO RAN je sporočil, da je prihod tega izbruha presenetil znanstvenike. Gre za enega od dveh izbruhov plazme, ki sta zapustila Sonce med 7. in 8. decembrom.

Medzvezdni komet 3I/ATLAS se približuje Zemlji, kar omogoča podrobnejše opazovanje. NASA in Evropska vesoljska agencija (ESA) sta pridobili nove, jasnejše slike kometa, ki kažejo nepričakovano aktivnost v njegovem jedru, vključno z dvema repoma in nenavadnim 'utripom', ki povečuje njegovo svetlost. Agenciji pozorno spremljajo komet zaradi njegovega medzvezdnega izvora.

Vesoljska sonda Voyager 1, ki jo je NASA izstrelila leta 1977, bo predvidoma novembra 2026 postala prva vesoljska ladja, ki bo dosegla razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje. To pomeni pomemben mejnik v raziskovanju vesolja.

Hubblov vesoljski teleskop in raziskovalec Jupitrovih ledenih lun sta posnela nove slike medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki se bo proti koncu meseca najbolj približal Zemlji. Komet, ki izvira izven našega osončja, je pritegnil pozornost astronomov.

V vesolju se kopiči vesoljsko smetje, ki predstavlja problem. Milijoni kosov krožijo okoli Zemlje, od pokvarjenih satelitov do izgubljenih vijakov in majhnih delcev barve. Zaradi tega se mora celo Mednarodna vesoljska postaja izogibati temu smetju.

Laboratorij za solarno astronomijo je poročal o dvojni močni bliskavici razreda M na Soncu, ki je bila zaznana v območju 4274. Bliskavica je sledila obdobju relativnega zatišja na Soncu.

NASA je objavila nove podatke o medzvezdnem telesu 3I/ATLAS. Teleskop Hubble je ponovno posnel njegovo gibanje, ko je bil komet oddaljen na stotine milijonov kilometrov od Zemlje. Posnetki so razkrili, da je komet svetlejši in jasnejši kot pri opazovanjih z zemeljskih teleskopov, kar omogoča podrobnejši vpogled v njegovo gibanje.

NASA je objavila analizo o prihodnosti Sonca in njegovega vpliva na Zemljo. Po njihovih ugotovitvah se je proces ugašanja Sonca že začel, kar bo imelo neizogibne posledice za življenje na našem planetu. Čeprav natančen časovni okvir in obseg prihodnjih sprememb nista znana, znanstveniki opozarjajo na potencialno dramatične spremembe.

Nova analiza Nase je sprožila razpravo o prihodnosti Sonca in vplivu njegovega ugašanja na življenje na Zemlji. Strokovnjaki opozarjajo, da je proces ugašanja že začel, kar bo sčasoma povzročilo dramatične spremembe in na koncu konec pogojev za življenje, kot ga poznamo. Natančen časovni okvir in obseg sprememb ostajata neznana, vendar znanstveniki poudarjajo, da se je pot proti koncu že začela.

Znanstveniki so odkrili več izjemno velikih in aktivnih sončnih madežev, ki nakazujejo na možnost sončne nevihte v prihodnjih dneh. Nemško središče za zračni in vesoljski promet (DLR) je sporočilo, da so madeži po velikosti primerljivi s tistimi iz leta 1859, ki so povzročili najmočnejšo sončno nevihto v zadnjih stoletjih. Če bo prišlo do močnih izbruhov, ki bodo usmerjeni proti Zemlji, lahko pričakujemo vpliv na naš planet. Razvoj sončnih madežev južno od ekvatorja je pod drobnogledom astrofizikov.

Zadnja superluna v letu bo zasijala na decembrskem nebu. Polna superluna, imenovana tudi hladna luna, bo svoj vrhunec dosegla okoli 18:14.

Zaradi razpoke v koroni Sonca in izbruha razreda "X" je danes, 3. decembra, napovedana magnetna nevihta. Raziskovalci iz Laboratorija za solarno astronomijo Ruske akademije znanosti in Sibirskega inštituta za digitalne raziskave so sporočili, da naj bi bila to prva decembrska magnetna nevihta in prva v zimski sezoni. Ocenjujejo, da ne bo presegla stopnje G2.

Zadnja superluna v letu bo kmalu zasijala na decembrskem nebu. Zaradi eliptične orbite lune okoli Zemlje se luna občasno približa našemu planetu, kar povzroči pojav, imenovan superluna. Takrat je luna videti do 14% večja in 30% svetlejša od najmanj svetle lune v letu. Ta redek pojav bo v četrtek zvečer ponudil edinstven pogled na nočno nebo.

Radijski signali, ki jih oddaja komet 3I/Atlas, potrjujejo njegovo naravno poreklo in zaključujejo razprave o načinu njegovega nastanka. Raziskovalci so z analizo signalov odkrili značilne frekvence, ki so značilne za območja nastajanja zvezd in kometov. Po besedah vodilnega raziskovalca Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Natana Eismonta je to najboljši dokaz naravnega izvora kometa.

Astronom Kiselev opozarja, da lahko asteroid 3I/ATLAS predstavlja nevarnost za Zemljo. Največja bližina medzvezdnega objekta našemu planetu je predvidena za 19. december.

Kitajska korporacija za aeronavtiko in vesoljsko znanost in tehnologijo (CASC) je uspešno izstrelila vesoljsko plovilo brez posadke »Šenžou-22« proti orbitalni postaji »Tiangong«. Plovilo je bilo izstreljeno z raketo nosilko CZ-2F/G z izstrelitvenega kompleksa Jiuquan. »Šenžou-22« je po besedah poveljnika kompleksa dosegel natančno določeno orbito in deluje normalno. Plovilo prevaža življenjsko pomembne zaloge za posadko na postaji.

Kitajska je v torek izstrelila brezpilotno vesoljsko plovilo Shenzhou-22 iz izstrelišča Jiuquan Satellite Launch Center, je sporočila državna agencija Xinhua.

Harvardski astronom Avi Loeb je sprožil razburjenje v znanstveni skupnosti s trditvijo, da bi lahko medzvezdni objekt 3I/ATLAS namerno spreminjal svojo pot, da bi dosegel gravitacijsko območje Jupitra. Loeb meni, da nedavno ne-gravitacijsko pospeševanje objekta kaže na natančno usmerjanje proti Jupitru, morda celo za dostavo tehnoloških naprav.

Posušeni mah, pritrjen na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje, je v poskusu preživel devet mesecev v vesolju. Večina spor je preživela in se je lahko po vrnitvi na Zemljo razmnoževala. Raziskava je pokazala izjemno odpornost mahu na ekstremne vesoljske pogoje.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je objavila fotografije kometa 3I/ATLAS, ki je šele tretji identificirani medzvezdni objekt, ki je vstopil v naše Osončje. Komet bo Zemlji najbližje 19. decembra, vendar po navedbah strokovnjakov ne bo predstavljal nobene nevarnosti.

Zaradi nagiba Zemljine osi naslednjih 64 dni v mestu Utqiagvik na Aljaski sonce ne bo vzšlo nad obzorje. Pojav je znan kot polarna noč.

NASA je objavila nove posnetke medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki ga je poleti odkrila vrsta vesoljskih plovil med njegovim preletom mimo Marsa. Posnetki razkrivajo podrobnosti o kometu, ki je na hitrem in enkratnem potovanju skozi naš osončje.

Znanstveniki so z novo metodo, ki prepoznava kemične odtise živih organizmov v starodavnih kamninah, odkrili nekatere najstarejše sledi življenja na Zemlji. Ta pristop obeta veliko tudi pri iskanju življenja zunaj našega planeta. Raziskovalci so našli dokaze o mikrobnem življenju v kamninah, starih približno 3,3 milijarde let, iz Južne Afrike, ko je bila Zemlja stara približno četrtino svoje sedanje starosti. Ugotovili so tudi prisotnost molekularnih sledi mikrobov, ki so sodelovali pri fotosintezi za proizvodnjo kisika – pretvorbo sončne svetlobe v energijo – v kamninah, starih približno

Inštitut za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) je poročal, da bo v prihodnjih 24 urah sončno vreme zmerno moteno s šibko povečano aktivnostjo sončnih izbruhov. Povečana aktivnost sončnih izbruhov se pričakuje 17. novembra, vendar ne bo ogrožala Zemlje. Geomaagnetna aktivnost bo ostala šibka, močne geomagnetne nevihte niso napovedane. V preteklih 24 urah je bilo geomagnetno stanje na splošno mirno, zabeležene so bile le manjše motnje. Aktivnost izbruhov je ostala na ostanku povišani ravni, vendar nevarnosti za Zemljo ni bilo. 17. novembra naj bi sončni veter ostal nestabilen, kar bo povzročilo šibko vznemirjenost magnetosfere.

Astronom Kiseljov je pojasnil, zakaj so se na medzvezdnem objektu 3I/ATLAS pojavili nenavadni žarki. Napovedal je tudi njegovo uničenje, ko se bo približal Zemlji.

Astronomje so prvič opazili ogromno eksplozijo, ki jo je sprostila zvezda izven našega osončja. Ta dogodek je po nekaterih značilnostih podoben sončnim nevihtam, ki povzročajo severni sij na Zemlji. Eksplozija zvezde bi lahko uničila atmosfero planeta.

Komet 3I/ATLAS se bo Zemlji najbolj približal okoli 19. decembra, je sporočil Pencho Markishki, fizik iz Inštituta za astronomijo pri Bolgarski akademiji znanosti. Po podatkih Nase bo komet prešel na razdalji približno 270 milijonov kilometrov in ne bo predstavljal nevarnosti za Zemljo. Astronomi so odkrili, da komet odbija sončno svetlobo na do sedaj neznan način.