Švicarski publicist Erich von Däniken, znan po svojih teorijah o obiskih Nezemljanov na Zemlji, je umrl v starosti 90 let. Däniken, ki se je izučil za kuharja, je zaslovel kot avtor uspešnic, v katerih je ponujal razlage za različne uganke človeštva, pri čemer je trdil, da so sledi tujih bitij prisotne v arheoloških ostankih. Kljub temu, da so bile njegove teorije sporne, je postal svetovno znan in je s svojimi knjigami o domnevnih sledovih Nezemljanov pustil velik pečat.

Laboratorij za sončno astronomijo (XRAS) je sporočil, da so 8. januarja sredi dneva na Soncu zabeležili močan izbruh.

Ameriški geolog Stefan Burns je napovedal, da bosta Zemlja in Jupiter marca 2026 pod vplivom močnih neviht električnega prahu, ki jih bo povzročil objekt 3I/ATLAS. Po Burnsovih trditvah se omenjena kometa, ki jo nekateri označujejo tudi za neidentificiran leteči predmet, vrača proti notranjemu sončnemu sistemu v obliki razpadlih delcev oziroma naelektrenega prahu. Ta pojav bi lahko povzročil motnje v atmosferi in vplival na magnetno polje planetov. Ruski znanstvenik Natan Ejsmont je ob teh navedbah podal oceno dejanske nevarnosti tovrstne električne nevihte za Zemljo. Medtem ko Burns opozarja na obsežne posledice trka s prašnimi delci, Ejsmont ostaja previdnejši pri napovedih o katastrofalnih scenarijih, vendar potrjuje potrebo po spremljanju poti objekta. Napovedi temeljijo na modelih gibanja ostankov komete, ki naj bi prečkali Zemljino tirnico v prihodnjih dveh letih. Strokovna javnost se osredotoča predvsem na vprašanje, ali lahko takšni delci vplivajo na delovanje satelitskih sistemov in komunikacijskih povezav na Zemlji. Čeprav so neposredni fizični vplivi na površje planeta malo verjetni, bi lahko povečana ionizacija v zgornjih plasteh ozračja povzročila tehnične težave v globalnem merilu. Raziskave o naravi objekta 3I/ATLAS in njegovi sestavi se nadaljujejo, da bi natančneje določili gostoto in naboj prahu.

V soboto, 3. januarja 2026, so ljubitelji astronomije po vsem svetu opazovali prvi letošnji pomemben nebesni pojav, imenovan volčja superluna. Pojav se zgodi, ko polna luna doseže svojo najnižjo točko oziroma perigej, kar pomeni, da je v svoji orbiti najbližje Zemlji. Zaradi tega se je lunino oblo dalo videti znatno večjo in svetlejšo kot običajno. Dogodek je sovpadel s praznikom Paush Purnima, ki po hindujskem lunarnem koledarju označuje prvo polno luno v letu. Astronomi in vremenoslovci so poročali o ugodnih razmerah za opazovanje, zlasti v delih Združenih držav Amerike in Azije, kjer je bilo nebo jasno. Izraz volčja luna izvira iz ljudskega izročila, superluna pa predstavlja redek trenutek, ko so vizualni učinki lune zaradi bližine našemu planetu najbolj izraziti.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti poroča o prvi magnetni nevihti v letu 2026.

Predsednik Trump je izrazil željo po miru na Zemlji ob novem letu. Bela hiša si prizadeva, da bi do marca dobila končno odobritev za načrtovano plesno dvorano v Beli hiši, ki meri 90.000 kvadratnih metrov. Poleg tega so se pojavila vprašanja glede Trumpovega zdravja po novih razkritjih o jemanju aspirina, CT preiskavah in spalnih navadah.

Zemlja se je 3. januarja v svojem letnem ciklu najbolj približala Soncu, kar pa po pojasnilih strokovnjakov ni povzročilo vremenskih sprememb ali temperaturnih nihanj. Kot so sporočili iz moskovskega planetarija, razdalja med nebesnima telesoma ne določa letnih časov na našem planetu. Ključni dejavnik za menjavo letnih časov ostaja nagib zemeljske osi glede na ravnino njene orbite, ne pa trenutna oddaljenost od vira toplote. Astronomski pojav, znan kot perihelij, se zgodi vsako leto v začetku januarja, ko je Zemlja od Sonca oddaljena približno 147 milijonov kilometrov. Čeprav je takrat planet astronomsko gledano najbližje svoji zvezdi, se na severni polobli soočamo z zimskimi razmerami, kar dodatno potrjuje, da kot vpada sončnih žarkov zaradi nagnjenosti osi prevlada nad vplivom same razdalje. Strokovnjaki poudarjajo, da so takšni dogodki del rednih orbitalnih ciklov in nimajo neposrednih učinkov na meteorološke vzorce.

Donald Trump je med obiskom na Floridi obiskal dobavitelja kamna in izbiral marmor ter oniks za novo plesno dvorano v Beli hiši. Gradnjo 90.000 kvadratnih čevljev velike dvorane, ki jo podpira Trump, naj bi dokončno odobrili do marca. Trump je dejal, da je material kupil na lastne stroške. Izrazil je tudi novoletno željo po 'miru na Zemlji'.

Zemlja je v soboto, 3. januarja, dosegla svojo najbližjo točko na poti okoli Sonca, pojav znan kot perihelij. Zaradi te relativne bližine je sončev disk na profesionalnih fotografijah deloval nekoliko večji kot julija, ko je bila razdalja med telesoma največja. Kljub temu da je bila Zemlja v tej točki najbližje svoji zvezdi, ta pojav nima neposrednega vpliva na letne čase, ki so posledica nagiba zemeljske osi. Astronomski dogodek je zanimiv predvsem za raziskovalce in fotografe, saj so razlike v navidezni velikosti Sonca minimalne in s prostim očesom težko opazne. Razdalja med Zemljo in Soncem se med letom spreminja za približno pet milijonov kilometrov, kar predstavlja majhen delež celotne razdalje, vendar dovolj, da vpliva na količino sončne energije, ki doseže naš planet.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) in Inštitut za solarno-zemeljsko fiziko (ISZF) РАН sta poročala, da bo prva geomagnetna nevihta v letu 2026 srednje močna in bo Zemljo dosegla v noči na 3. januar.

Donald Trump je obiskal dobavitelja kamna na Floridi v sklopu priprav za novo plesno dvorano v Beli hiši. Prav tako si je za novo leto zaželel mir na Zemlji. Risarja Ann Telnaes in Patrick Chappatte sta izginila iz Washington Posta in New York Timesa, ker sta risala o izgubljenih svoboščinah Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svoje zdravje in energijo. Razkril je, da je oktobra opravil CT pregled in ne MRI, kot je bilo predhodno poročano.

Laboratorij za solarno astronomijo IKI RAN in ISZF SO RAN sporoča, da bo geomagnetna aktivnost na Zemlji do konca leta 2025 mirna. Morebitni sončni izbruhi ne bodo vplivali na Zemljo, 28. decembra pa bo geomagnetno stanje mirno.

Ameriški geolog Burns je opazil nenavaden signal, ko se je komet 3I/ATLAS približal Zemlji. Astronom Jelenin je analiziral ta pojav.

Znanstveniki Nase so s pomočjo teleskopa James Webb odkrili nenavaden planet v obliki limone, ki ga še nihče ni videl. Planet ima atmosfero, sestavljeno pretežno iz helija in ogljika, kar izziva trenutne teorije o nastanku planetov. Teleskop Hubble pa je posnel trk dveh asteroidov v sistemu zvezde Fomalhaut, kar je redek dogodek. Poleg tega si znanstveniki prizadevajo z JWST zaznati atmosfere okoli eksoplanetov, da bi ugotovili, ali so potencialno primerne za življenje.

Hubblov vesoljski teleskop je opazoval posledice dveh kozmičnih trkov in razrešil dolgoletno skrivnost v bližini mlade zvezde Fomalhaut. Medtem znanstveniki opozarjajo na vse bolj krhko orbitalno okolje Zemlje, kjer bi lahko prišlo do katastrofalnega trka v nizki zemeljski orbiti, če bi sistemi za izogibanje trkom odpovedali. Poleg tega se pospešuje komercializacija vesolja, kar odpira vprašanja o ustreznosti trenutne zakonodaje.

Nova študija, objavljena na portalu Sciencealert, je pokazala, da bi magnetno polje Zemlje lahko usmerjalo delce iz Zemljine atmosfere na Lunino površje.

Po večkratnih preložitvah sta z raketo Blue Origin poleteli dve Nemki na enajst minut trajajoč izlet v vesolje. Ena od njiju je paralizirana zaradi poškodbe hrbtenjače.

Neznan vesoljski objekt, znan kot 3i/ATLAS, se bo približal Zemlji. Čeprav nekateri astrofiziki, kot je Avi Loeb, dopuščajo možnost nezemeljskega izvora zaradi nenavadnih lastnosti objekta, večina znanstvenikov meni, da je naravnega izvora, verjetno komet. Objekt se giblje z izjemno hitrostjo 210.000 kilometrov na uro.

Novi članki poročajo o novih slikah medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki so bile posnete pred njegovim preletom mimo Zemlje v petek. Komet, ki so ga prvič opazili julija, zapušča naš sončni sistem.

Zadnji večji meteorski roj v letu, znan kot Ursidi, bo kmalu dosegel vrhunec in prinesel goreče sledi na nočno in zgodnje jutranje nebo. Čeprav je v primerjavi z drugimi meteorskimi roji bolj umirjen, strokovnjaki pravijo, da si ga je vredno ogledati. Meteorski roji nastanejo, ko vesoljske kamnine zadenejo Zemljino atmosfero pri izjemno visokih hitrostih in zgorevajo, pri čemer dobijo ognjene repove.

Komet 3I/ATLAS je 19. decembra dosegel točko največjega približevanja Zemlji. Oddaljenost je bila približno 269 milijonov kilometrov. O izkrcanju nezemljanov niso poročali.

Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci pri NASA-inem laboratoriju Jet Propulsion Laboratory, izpodbija desetletja staro domnevo o obstoju podzemnega oceana na Saturnovi luni Titan. Raziskovalci so ponovno analizirali podatke, ki jih je pred leti zbrala NASA-ina sonda Cassini, in ugotovili, da Titan namesto globalnega oceana morda vsebuje globoke plasti ledu in brozge, podobne Zemljinim polarnim morjem, z žepi staljene vode, kjer bi življenje potencialno lahko preživelo in celo uspevalo. Poudarjajo, da doslej niso odkrili nobenih znakov življenja na Titanu.

Interstelarni komet 3I/Atlas trenutno potuje skozi naš sončni sistem in se bo decembra najbolj približal Zemlji. Ta redek obiskovalec iz tujega sončnega sistema je poseben zaradi svoje sestave in izvora, opazovanje pa bo omogočeno z določeno opremo.

Znanstveniki so zabeležili hitro in deloma nepričakovano povečanje hitrosti sončnega vetra, ki ga je povzročil vpliv velike koronalne luknje.

Po koncu druge svetovne vojne se je onesnaževanje zaradi podnebnih sprememb močno povečalo. Izum parnega stroja Jamesa Watta leta 1769 je sprožil industrijsko revolucijo. Že tisočletja pred tem so ljudje krčili gozdove za kmetovanje, pri čemer se je ogljik iz dreves in rastlin sproščal v ozračje. Resnost globalnega segrevanja je dolgo odvisna od tega.

Medzvezdni komet 3I/Atlas se je ta teden najbolj približal Zemlji na razdalji približno 269 milijonov kilometrov (167 milijonov milj). Komet je bil odkrit poleti in se bo nato vrnil v medzvezdni prostor.

Medzvezdni objekt 3I/ATLAS, ki se približuje Zemlji, ne bo viden s prostim očesom. Znanstveniki Laboratorija za solarno astronomijo IKI RAN so sporočili, da je trenutna zvezdna magnituda objekta približno 11−12, zato bo za opazovanje potreben teleskop z aperturo najmanj 120 mm. Objekt ne bo viden niti ob največjem približevanju Zemlji, ki bo 19. decembra.

Zemljo je dosegla magnetna nevihta ravni G2.3, ki jo je povzročil izbruh plazme s Sonca. Laboratorij za solarno astronomijo IKI RAN in ISZF SO RAN je sporočil, da je prihod tega izbruha presenetil znanstvenike. Gre za enega od dveh izbruhov plazme, ki sta zapustila Sonce med 7. in 8. decembrom.

Medzvezdni komet 3I/ATLAS se približuje Zemlji, kar omogoča podrobnejše opazovanje. NASA in Evropska vesoljska agencija (ESA) sta pridobili nove, jasnejše slike kometa, ki kažejo nepričakovano aktivnost v njegovem jedru, vključno z dvema repoma in nenavadnim 'utripom', ki povečuje njegovo svetlost. Agenciji pozorno spremljajo komet zaradi njegovega medzvezdnega izvora.

Vesoljska sonda Voyager 1, ki jo je NASA izstrelila leta 1977, bo predvidoma novembra 2026 postala prva vesoljska ladja, ki bo dosegla razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje. To pomeni pomemben mejnik v raziskovanju vesolja.

Hubblov vesoljski teleskop in raziskovalec Jupitrovih ledenih lun sta posnela nove slike medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki se bo proti koncu meseca najbolj približal Zemlji. Komet, ki izvira izven našega osončja, je pritegnil pozornost astronomov.

V vesolju se kopiči vesoljsko smetje, ki predstavlja problem. Milijoni kosov krožijo okoli Zemlje, od pokvarjenih satelitov do izgubljenih vijakov in majhnih delcev barve. Zaradi tega se mora celo Mednarodna vesoljska postaja izogibati temu smetju.

Laboratorij za solarno astronomijo je poročal o dvojni močni bliskavici razreda M na Soncu, ki je bila zaznana v območju 4274. Bliskavica je sledila obdobju relativnega zatišja na Soncu.

NASA je objavila nove podatke o medzvezdnem telesu 3I/ATLAS. Teleskop Hubble je ponovno posnel njegovo gibanje, ko je bil komet oddaljen na stotine milijonov kilometrov od Zemlje. Posnetki so razkrili, da je komet svetlejši in jasnejši kot pri opazovanjih z zemeljskih teleskopov, kar omogoča podrobnejši vpogled v njegovo gibanje.

NASA je objavila analizo o prihodnosti Sonca in njegovega vpliva na Zemljo. Po njihovih ugotovitvah se je proces ugašanja Sonca že začel, kar bo imelo neizogibne posledice za življenje na našem planetu. Čeprav natančen časovni okvir in obseg prihodnjih sprememb nista znana, znanstveniki opozarjajo na potencialno dramatične spremembe.

Nova analiza Nase je sprožila razpravo o prihodnosti Sonca in vplivu njegovega ugašanja na življenje na Zemlji. Strokovnjaki opozarjajo, da je proces ugašanja že začel, kar bo sčasoma povzročilo dramatične spremembe in na koncu konec pogojev za življenje, kot ga poznamo. Natančen časovni okvir in obseg sprememb ostajata neznana, vendar znanstveniki poudarjajo, da se je pot proti koncu že začela.

Znanstveniki so odkrili več izjemno velikih in aktivnih sončnih madežev, ki nakazujejo na možnost sončne nevihte v prihodnjih dneh. Nemško središče za zračni in vesoljski promet (DLR) je sporočilo, da so madeži po velikosti primerljivi s tistimi iz leta 1859, ki so povzročili najmočnejšo sončno nevihto v zadnjih stoletjih. Če bo prišlo do močnih izbruhov, ki bodo usmerjeni proti Zemlji, lahko pričakujemo vpliv na naš planet. Razvoj sončnih madežev južno od ekvatorja je pod drobnogledom astrofizikov.

Zadnja superluna v letu bo zasijala na decembrskem nebu. Polna superluna, imenovana tudi hladna luna, bo svoj vrhunec dosegla okoli 18:14.

Zaradi razpoke v koroni Sonca in izbruha razreda "X" je danes, 3. decembra, napovedana magnetna nevihta. Raziskovalci iz Laboratorija za solarno astronomijo Ruske akademije znanosti in Sibirskega inštituta za digitalne raziskave so sporočili, da naj bi bila to prva decembrska magnetna nevihta in prva v zimski sezoni. Ocenjujejo, da ne bo presegla stopnje G2.

Zadnja superluna v letu bo kmalu zasijala na decembrskem nebu. Zaradi eliptične orbite lune okoli Zemlje se luna občasno približa našemu planetu, kar povzroči pojav, imenovan superluna. Takrat je luna videti do 14% večja in 30% svetlejša od najmanj svetle lune v letu. Ta redek pojav bo v četrtek zvečer ponudil edinstven pogled na nočno nebo.

Radijski signali, ki jih oddaja komet 3I/Atlas, potrjujejo njegovo naravno poreklo in zaključujejo razprave o načinu njegovega nastanka. Raziskovalci so z analizo signalov odkrili značilne frekvence, ki so značilne za območja nastajanja zvezd in kometov. Po besedah vodilnega raziskovalca Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Natana Eismonta je to najboljši dokaz naravnega izvora kometa.

Astronom Kiselev opozarja, da lahko asteroid 3I/ATLAS predstavlja nevarnost za Zemljo. Največja bližina medzvezdnega objekta našemu planetu je predvidena za 19. december.

Kitajska korporacija za aeronavtiko in vesoljsko znanost in tehnologijo (CASC) je uspešno izstrelila vesoljsko plovilo brez posadke »Šenžou-22« proti orbitalni postaji »Tiangong«. Plovilo je bilo izstreljeno z raketo nosilko CZ-2F/G z izstrelitvenega kompleksa Jiuquan. »Šenžou-22« je po besedah poveljnika kompleksa dosegel natančno določeno orbito in deluje normalno. Plovilo prevaža življenjsko pomembne zaloge za posadko na postaji.

Kitajska je v torek izstrelila brezpilotno vesoljsko plovilo Shenzhou-22 iz izstrelišča Jiuquan Satellite Launch Center, je sporočila državna agencija Xinhua.

Harvardski astronom Avi Loeb je sprožil razburjenje v znanstveni skupnosti s trditvijo, da bi lahko medzvezdni objekt 3I/ATLAS namerno spreminjal svojo pot, da bi dosegel gravitacijsko območje Jupitra. Loeb meni, da nedavno ne-gravitacijsko pospeševanje objekta kaže na natančno usmerjanje proti Jupitru, morda celo za dostavo tehnoloških naprav.

Posušeni mah, pritrjen na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje, je v poskusu preživel devet mesecev v vesolju. Večina spor je preživela in se je lahko po vrnitvi na Zemljo razmnoževala. Raziskava je pokazala izjemno odpornost mahu na ekstremne vesoljske pogoje.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je objavila fotografije kometa 3I/ATLAS, ki je šele tretji identificirani medzvezdni objekt, ki je vstopil v naše Osončje. Komet bo Zemlji najbližje 19. decembra, vendar po navedbah strokovnjakov ne bo predstavljal nobene nevarnosti.

Zaradi nagiba Zemljine osi naslednjih 64 dni v mestu Utqiagvik na Aljaski sonce ne bo vzšlo nad obzorje. Pojav je znan kot polarna noč.

NASA je objavila nove posnetke medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki ga je poleti odkrila vrsta vesoljskih plovil med njegovim preletom mimo Marsa. Posnetki razkrivajo podrobnosti o kometu, ki je na hitrem in enkratnem potovanju skozi naš osončje.