Koalicija je zahtevala sklic izredne seje Državnega zbora (DZ), na kateri naj bi po več mesecih vendarle opravili tretjo obravnavo zakona o medijih. Poleg tega želijo, da se na dnevni red uvrstijo tudi splošne razprave o predlogih zakonov o kmetijstvu, kmetijskih zemljiščih in obdavčitvi kriptosredstev.

Požari v severozahodni Španiji so povzročili za najmanj 600 milijonov evrov škode v kmetijstvu, živinoreji in čebelarstvu. V Kastilji in Leónu, Galiciji ter Extremaduri se z več kot 20 požari še vedno borijo, vendar se je širjenje ognja v Orensah ponoči upočasnilo. V Španiji je bilo v letu 2025 uničenih že skoraj 400.000 hektarjev površin, zabeleženih pa je bilo 230 požarov.

Tropska noževka, znana tudi kot noževka paradižnika, se vse bolj širi in povzroča pomisleke v švicarskem in južnonemškem kmetijstvu. Gosenice te škodljive žuželke lahko povzročijo znatne izgube pridelkov, saj uničujejo več kot sto vrst koristnih rastlin. Papiljoni lahko v poletnih mesecih preletijo tudi do 1000 kilometrov, kar omogoča njihovo hitro širjenje proti severu, kjer že povzročajo škodo na območjih južne Nemčije.

Nemško kmetijstvo beleži porast v gojenju eksotičnih plodov, kot so breskve in marelice, zaradi ugodnejših podnebnih razmer, ki jih prinaša globalno segrevanje. Ta trend je najbolj opazen v južnih regijah, a se pojavlja tudi na severu države. Kljub temu se kmetje soočajo s težavami, saj visoki proizvodni stroški in konkurenca uvoženega sadja otežujejo donosnost.

Število smrtnih žrtev zaradi hudih padavin in zemeljskih plazov v Južni Koreji se je povečalo na 23. Medtem so se na Filipinih zaradi bližajočega se tajfuna Co-May zaprle šole in odpovedani leti, saj močno deževje prizadene državo.

Kmetijstvo se sooča z vse večjo grožnjo tujih žuželk, ki povzročajo škodo na pridelkih in ekosistemih. V odgovor na to se razvijajo inovativne rešitve, ki vključujejo napredne tehnologije in biološke metode za obvladovanje teh škodljivcev. Cilj je zagotoviti trajnostno in učinkovito zaščito kmetijskih površin ter ohraniti naravne vire.

Peticija proti zakonu Duplomb je 10. julija presegla 500.000 podpisov, kar je rekorden dosežek. Benoît Biteau (Les Écologistes) je izjavil, da je bilo treba sprožiti družbeno razpravo o zakonu.