Nemška zvezna vlada je sporočila, da so številke prostovoljnih odhodov tujcev iz države stabilne. V letu 2023 je več kot 30.000 oseb zapustilo Nemčijo s tako imenovanim dokazilom o prehodu meje, kar je dokument, ki potrjuje prostovoljni odhod in prehod državne meje. To število je ostalo stabilno v primerjavi s prejšnjimi leti, kar nakazuje na dosleden trend pri reševanju vprašanj prebivalcev brez dovoljenja za bivanje. Ti podatki so bili predstavljeni v odgovoru vlade na vprašanje, ki ga je vložila stranka Levica. Stranka Levica je poudarila, da bi morala ta stabilnost prostovoljnih odhodov biti dodaten razlog, da se v javnosti manj govori o deportacijah. Po njihovem mnenju bi se morala politika osredotočiti na bolj humane in prostovoljne rešitve za osebe, ki nimajo urejenega bivalnega statusa, namesto da se poudarjajo prisilni ukrepi, kot so deportacije. Ta stališča odražajo širšo razpravo v Nemčiji o migracijski politiki in ravnotežju med nadzorom meja ter človekovimi pravicami. Dokazilo o prehodu meje je pomemben instrument, saj omogoča osebam, ki se odločijo za prostovoljni odhod, določen status in potencialno olajša ponovni vstop v primeru, da se v prihodnosti izpolnijo pogoji za zakonito bivanje. Podatki kažejo na učinkovitost obstoječih programov za podporo prostovoljnim odhodom, hkrati pa odpirajo vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške migracijske politike in vplivu na integracijo in socialno kohezijo.

Tajska policija je na otoku Phuket pridržala 33-letnega ruskega državljana zaradi nezakonitega opravljanja dela turističnega vodnika. Centralni preiskovalni urad (CIB) je sporočil, da so moškega aretirali med pripravami na odhod skupine turistov na izlet z ladjo po Andamanskem morju. Ugotovili so, da ni imel delovnega dovoljenja, kar je kršitev tajske zakonodaje, saj je vodenje turistov pridržano izključno za tajske državljane. Ruski državljan je bil odpeljan na policijsko postajo v mestu Phuket, kjer se bo soočil s sodnim postopkom. Tajska zakonodaja za tovrstne prekrške predvideva denarno kazen ali deportacijo z prepovedjo ponovnega vstopa v državo. Poleg turističnih vodnikov tujcem ni dovoljeno opravljati poklicev, kot so frizerji, tajski maserji in rezalci dragih kamnov, kar poudarja strogost tajskih predpisov glede zaposlovanja tujcev v določenih sektorjih. Ta aretacija ni osamljen primer, saj so tajske oblasti že v preteklosti, vključno z letom 2016, pridržale ruske državljane zaradi podobnih obtožb o nezakonitem vodenju. Leta 2016 so na Phuketu prijeli dva ruska državljana, osumljena nezakonitega dela vodnikov. Poleg tega so v Tajlandiji prijeli tudi nekdanjega poslanca Primorskega okraja Dmitrija Nazarca, obtoženega organiziranja nezakonitega izvoza lesa v velikem obsegu, kar kaže na širše prizadevanje tajskih oblasti za boj proti nezakonitim dejavnostim tujcev.

Policija v New Delhiju je v četrtek aretirala dodatnih šest oseb, ki so bile vpletene v nasilne izgrede med rušenjem objektov mestne uprave v bližini mošeje Faiz-e-Ilahi na območju vrat Turkman. S temi aretacijami se je skupno število pridržanih v povezavi z incidentom povzpelo na enajst, preiskovalci pa si prizadevajo identificirati vse vpletene v napade na uradne osebe. Organi pregona so doslej identificirali približno 30 oseb, ki so sodelovale pri metanju kamenja in drugem nasilju, ki je izbruhnilo med izvajanjem občinskih del. Med identificiranimi je po navedbah policije tudi poslanec stranke Samajwadi Party (SP), ki ga nameravajo v kratkem poklicati na zaslišanje zaradi morebitne vloge pri spodbujanju nemirov. Nasilni dogodki so se zgodili v enem izmed zgodovinskih delov indijske prestolnice, kjer so napetosti narasle zaradi odločitve mestnih oblasti o odstranitvi določenih struktur. Policija nadaljuje z operacijami za vzpostavitev reda in miru ter zagotavlja, da bodo vsi odgovorni za napade na policiste in uničevanje javne lastnine privedeni pred sodišče. Razmere na območju ostajajo pod strogim nadzorom varnostnih sil.

Zvezni sodnik je v ponedeljek izdal razsodbo, ki Ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS) ponovno dovoljuje deljenje osebnih podatkov določenih prejemnikov programa Medicaid z uradniki za deportacijo. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v pravnem sporu med več zveznimi državami in administracijo predsednika Trumpa glede vprašanj zasebnosti in zaščite migrantov. Države, ki so vložile tožbo, so opozarjale na resne kršitve zasebnosti in morebitne negativne posledice za javno zdravje, če bi se migranti iz strahu pred deportacijo izogibali zdravstveni oskrbi. Kljub odločitvi v prid administracije je sodnik v razsodbi postavil stroge omejitve glede obsega podatkov, ki jih ministrstvo lahko posreduje službam za priseljevanje. S tem je delno omejil prvotne načrte ministrstva pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki si je prizadevalo za širši dostop do zbirk podatkov o prejemnikih socialne pomoči. Razsodba je razveljavila prejšnjo začasno odredbo, ki je takšno deljenje podatkov popolnoma ustavila zaradi sumov o neustavnosti postopkov.

V istanbulskem okrožju Esenler so turške oblasti pridržale državljanko Turkmenistana Jennet Dushemova in njeno mater Zyyado Yollyyeva, potem ko sta na avtobusni postaji zapustili enomesečnega dojenčka. Incident, ki je sprožil takojšnjo policijsko preiskavo, se je končal z odkritjem obeh žensk prek posnetkov varnostnih kamer. Po navedbah lokalnih oblasti so dečka, ki je bil v dobrem zdravstvenem stanju, nemudoma predali v oskrbo ministrstvu za družino in socialne storitve. Osumljenki sta bili po zaslišanju na policijski postaji prepeljani v center za vračanje tujcev, kjer čakata na deportacijo iz države. Preiskava je pokazala, da sta ženski tujki, ki sta v Turčiji bivali brez ustreznih dovoljenj, kar je dodatno pospešilo postopek izgona. Organi pregona so poudarili, da bodo v postopku upoštevali vse zakonske določbe glede varstva otrok in kršitev migracijske zakonodaje, medtem ko bo dojenček ostal pod državno zaščito do nadaljnjega.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ruske oblasti so v prvih enajstih mesecih leta 2025 iz države prisilno odstranile 54.400 tujih državljanov in oseb brez državljanstva. Po podatkih Zvezne službe sodnih izvršiteljev (FSSP) so bili ukrepi izvedeni zaradi kršitev migracijske zakonodaje in drugih predpisov Ruske federacije. Vsi postopki so temeljili na pravnomočnih sodnih odločbah, ki so naložile deportacijo kršiteljev. Kljub visokemu številu izgonov statistični podatki kažejo na zmanjšanje tovrstnih ukrepov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, ko je bilo iz države prisilno odstranjenih 79.000 oseb. Število izgonov se je tako zmanjšalo za približno tretjino. Hkrati pa so ruski organi pregona v letu 2025 omejili vstop v državo več kot 160.000 tujcem, število razveljavljenih dovoljenj za bivanje pa se je povečalo za 17 odstotkov, kar kaže na nadaljnje zaostrovanje nadzora nad migracijami.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je v Minneapolis napotila približno 2.000 zveznih agentov kot del akcije proti priseljevanju, ki sledi škandalu s prevarami pri socialni pomoči v Minnesoti. Večina prizadetih je prejemnikov socialne pomoči.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter da rešijo situacijo v Venezueli z dialogom.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se odzivi zaostrili. MS NOW je prekinila govor podpredsednika JD Vancea in preverjala njegova dejstva v živo, ker je Vance krivdo za smrt pripisal Goodovi. Pojavil se je tudi memorandum Ministrstva za pravosodje, ki prepoveduje streljanje na vozila v gibanju, kar odpira vprašanja o ravnanju zveznega agenta. Jimmy Kimmel je streljanje izkoristil za obtoževanje predsednika Donalda Trumpa, na kar se je odzvala Bela hiša. Guvernerka Kristi Noem je incident označila za dejanje domačega terorizma.