Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal postopno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki se bo začelo poleti 2026. Cilj programa je do leta 2035 vključiti do 50.000 prostovoljcev letno. Macron je poudaril, da je pripravljenost Francije ključna za odvračanje groženj, še posebej ob vojni v Ukrajini in ruski agresiji. Francija se s tem pridružuje evropskemu trendu ponovnega uvajanja služenja vojaškega roka.

Donald Trump je na Floridi naznanil, da bo ameriška mornarica zgradila novo bojno ladjo "razreda Trump", ki bo del nove "zlate flote". Napoved je del širšega načrta za povečanje zmogljivosti ameriške mornarice, pri čemer naj bi bila nova ladja najmočnejša doslej.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in poljski premier Donald Tusk sta napovedala sodelovanje v boju proti sabotažam, potem ko je bila Poljska tarča napada na železniško progo. Poljsko tožilstvo je obtožilo dva ukrajinska državljana, ki naj bi delala za Rusijo.

Poljska bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, ki je bil zadnji delujoči ruski konzulat v državi. Odločitev je posledica nedeljskega napada na železniško progo, za katerega je Poljska obtožila Rusijo. Zunanji minister Radoslaw Sikorski je potrdil zaprtje konzulate.

Ameriški predstavniški dom je potrdil 900 milijard dolarjev vreden obrambni sveženj za leto 2026. Sveženj predstavlja zavrnitev strategije nacionalne varnosti vlade Donalda Trumpa.

Kljub veljavni prekinitvi ognja je Izrael izvedel nove smrtonosne napade na Gazo. Po navedbah tamkajšnje civilne zaščite je umrlo več kot 20 ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je napadla cilje v Gazi.

Admiral Frank Bradley je na kongresnem zaslišanju zanikal poročilo Washington Posta, da je obrambni minister Pete Hegseth septembra izdal ukaz za ubijanje preživelih po napadu na tihotapski čoln v Karibih. Bradley je poudaril, da ni bilo ukaza za streljanje na preživele.

Srbija bo kmalu ponovno uvedla obvezno služenje vojaškega roka, ki bo po napovedih predsednika Aleksandra Vučića trajalo 75 dni. Srbske oblasti so za ponovno uvedbo namenile skoraj 90 milijonov evrov proračunskih sredstev v naslednjih treh letih, čeprav zakonske podlage še niso sprejete. Vučić je napovedal, da bo ukrep uveden še letos.

Odbor Državnega zbora za obrambo se je seznanil z ustanovitvijo družbe Dovos, ki se bo ukvarjala z obrambo, varnostjo in odpornostjo. Opozicija je izrazila zaskrbljenost zaradi možnosti korupcije in poudarila potrebo po zagotovitvi parlamentarnega nadzora nad delovanjem družbe. Medtem ko so koalicijske stranke Svoboda, Levica in SD podprle vladne namere, predstavnikov teh strank ni bilo prisotnih na seji odbora.

Nemška vladna koalicija je dosegla dogovor o novem načrtu za prostovoljno služenje vojaškega roka, ki vključuje nov sistem vpoklica, če ne bo dovolj prostovoljcev. Cilj načrta je povečati število vojakov zaradi naraščajočih varnostnih groženj.

Načelnik generalštaba francoske vojske, Fabien Mandon, se je znašel pod plazom kritik zaradi izjave, da bi morala biti Francija pripravljena na morebitne izgube otrok, glede na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija. Izjava je sprožila burne odzive in zaskrbljenost v javnosti.

Poljska služba za notranjo varnost je sporočila, da so ruski agenti odgovorni za nedeljski napad z eksplozivno napravo na železniško progo na Poljskem. Poljska je identificirala tudi ukrajinska državljana, ki naj bi izvedla napad.

Ameriški predsednik Donald Trump je Hamasu zagrozil z uničenjem, če ne bo spoštoval mirovnega dogovora. Grožnja sledi nedavnemu izbruhu nasilja v Gazi, ki je zahteval več deset žrtev. Združeni narodi so pozvali k umiritvi razmer.

Tajvanska vlada namerava povečati obrambni proračun za 40 milijard dolarjev v prihodnjih letih, da bi odvračala morebitno kitajsko invazijo. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je to napovedal v mnenjskem članku v Washington Postu. Ameriški odposlanec na Tajvanu Raymond Greene je pozdravil to potezo.

Avstralski premier Anthony Albanese se je opravičil javnosti teden dni po terorističnem napadu na plaži Bondi v Sydneyju in napovedal zaostritev zakonodaje o sovražnem govoru in orožju. Podobne ukrepe napovedujejo tudi v zvezni državi Novi Južni Wales. Policija je razkrila, da sta se storilca na napad skrbno pripravljala več mesecev.

Predsednik ZDA Donald Trump je odobril napotitev vojakov v Chicago, potem ko je zvezni agent ustrelil domnevno oboroženega voznika. Trump je že prej napovedal podobno potezo v Portlandu, vendar je sodišče to blokiralo. Odločitev o napotitvi vojakov v Chicago je sprožila kritike.

Nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je bila znova povabljena na Münchensko varnostno konferenco, ki bo februarja. Predstavniki AfD se zadnji dve leti konference niso udeležili.

Britanska notranja obveščevalna služba MI5 je poslance opozorila pred poskusi kitajskega vohunjenja. Kitajski agenti naj bi prek omrežja LinkedIn poskušali stopiti v stik s poslanci in jih pridobiti, pri tem pa so se izdajali za iskalce talentov.

Notranja preiskava Pentagona je pokazala, da je ameriški minister za obrambo Pete Hegseth z objavo informacij o napadu na Jemen marca v aplikaciji Signal tvegal ogrožanje občutljivih vojaških informacij, ameriških enot in ciljev misije. Preiskava je ugotovila, da je Hegseth imel pooblastila za razpravo o načrtih za napad.

V Tel Avivu se je zbralo na tisoče Izraelcev, ki so zahtevali dogovor o koncu vojne v Gazi in vrnitev talcev. Po podatkih palestinskih oblasti je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubitih najmanj 92 ljudi. Proti Gazi je s Sicilije odplula nova flotilja z mednarodno pomočjo, ki se želi pridružiti.

Evropska komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen ustanavlja lastno obveščevalno enoto. Nova enota naj bi zagotavljala informacije in analize, potrebne za oblikovanje politik in sprejemanje odločitev znotraj komisije.

Združene države Amerike so napovedale prodajo orožja Tajvanu v vrednosti 11 milijard dolarjev, kar je največja prodaja orožja po letu 2001. Tajvansko zunanje ministrstvo je potrdilo novico, ki jo mora odobriti še ameriški kongres. Kitajska je ZDA pozvala, naj nemudoma ustavijo dobavo orožja Tajvanu in opozorila na posledice.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju zatrdil, da sta se Tajska in Kambodža dogovorili o končanju spopadov, ki so ponovno izbruhnili po podpisu mirovnega sporazuma v Kuala Lumpurju, ki naj bi bil dosežen s Trumpovim posredovanjem.

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) ne podpira trenutnega predloga evropske uredbe za boj proti spolnim zlorabam otrok, ki jo bo Svet EU obravnaval 14. oktobra. Predlog predvideva nadzor nad skoraj vso spletno komunikacijo v Evropski uniji, kar je sprožilo kritike številnih Evropejcev, držav članic in institucij.

Poljska vojska bo nadzirala ključno infrastrukturo države po sabotaži železniške proge, ki povezuje Varšavo in Lublin. Obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz je sporočil, da bo v varovanju sodelovalo 10.000 vojakov.

Predsednik Madagaskarja, Andry Rajoelina, je sporočil, da v državi poteka poskus državnega udara. Njegov urad je razmere označil za izredno resne. Pred tem je uporniška enota vojske trdila, da je prevzela nadzor nad vsemi vojaškimi silami v državi.

Notranji ministri držav članic Evropske unije na prihodnjem zasedanju v Luxembourgu ne bodo odločali o predlogu evropske uredbe, ki se nanaša na boj proti spolnim zlorabam otrok. Uredba je med drugim namenjena preprečevanju širjenja tovrstnih vsebin prek komunikacijskih aplikacij in spletnih klepetov. Viri pri EU so za STA potrdili, da so kritike na predlog zalegle in je bil umaknjen z dnevnega reda.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je napovedal, da bo zvezna policija dobila pooblastila za sestreljevanje brezpilotnih letalnikov po nizu incidentov z droni. Predstavljen je bil osnutek zakona, ki to omogoča.

Izrael je prvič po napadu Hamasa oktobra 2023 preklical izredno stanje na območjih, ki so oddaljena do 80 kilometrov od meje z Gazo. Kljub temu, da krhko premirje v enklavi zaenkrat še drži, poročajo iz Gaze o občasnih napadih in žrtvah, kar krepi napetosti, deloma zaradi zamud.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Izrael, naj ne destabilizira Sirije in njenega vodstva. Opozorilo je sledilo izraelski vojaški operaciji na jugu Sirije, v kateri je bilo ubitih najmanj 20 civilistov, po navedbah sirskega zunanjega ministrstva.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal odlok, s katerim je protifašistično gibanje Antifa razglasil za domačo teroristično organizacijo. Bela hiša je gibanje obtožila pozivanja k strmoglavljenju vlade, varnostne agencije pa so dobile pristojnosti za zasledovanje članov in preverjanje financiranja. Antifa je opisana kot militaristična in anarhistična skupina, ki nasprotuje skrajno desnim, rasističnim in fašističnim skupinam.

Severnokorejski voditelj Kim Džong-un je pohvalil severnokorejske vojake, ki so v ruski regiji Kursk sodelovali pri odstranjevanju kopenskih min. S tem je priznal, da je Severna Koreja v začetku leta v Rusijo poslala vojake za to nevarno nalogo.

V ameriško zvezno državo Illinois je pred načrtovano napotitvijo v Chicago prispelo 200 pripadnikov Nacionalne garde iz Teksasa. Napotitev je odobril predsednik ZDA Donald Trump kljub nasprotovanju lokalnih oblasti, ki jih vodijo demokrati.

Nova japonska premierka Sanae Takaichi je napovedala, da si bo prizadevala, da bi Japonska dosegla cilj namenitve dveh odstotkov BDP za obrambo dve leti pred predvidenim rokom. V govoru v parlamentu je poudarila tudi krepitev odnosov z ZDA.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je na dogodku v izraelski naselbini na zasedenem Zahodnem bregu napovedal, da bo Izrael v Gazi vzpostavil oporišča in da tega palestinskega ozemlja ne bo nikoli zapustil. Njegov urad je kasneje potrdil to napoved.

Kolegij predsednice Državnega zbora je sklenil, da bo DZ na izredni seji 6. oktobra opravil tretjo obravnavo oziroma glasovanje o predlogu novele zakona o vrtcih. Na isti seji bodo obravnavali tudi tri zakone po skrajšanem postopku. Seja se bo pričela ob 14.30.

Tajska vojska je izvedla zračne napade na Kambodžo po izbruhu novih spopadov na meji, v katerih je bil ubit tajski vojak. Obe strani se medsebojno obtožujeta za kršitve premirja, doseženega ob posredovanju Donalda Trumpa. Tajske oblasti so evakuirale več tisoč ljudi z obmejnih območij.

Kitajska je ostro obsodila načrte Japonske o namestitvi raket na otoku Jonaguni, ki leži slabih sto kilometrov od Tajvana. Napetosti med državama so se povečale, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost japonskega posredovanja v primeru napada na Tajvan.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je zavrnilo zahtevo po razorožitvi. Namesto tega so ponudili, da bi svoje orožje shranili v skladiščih v Gazi. Poleg tega so izrazili pripravljenost na namestitev mednarodnih mirovnih sil ob meji med Gazo in Izraelom. Izrael je odgovoril, da bodo Hamas razorožili.

BBC poroča, da naj bi gruzijske oblasti lani pri zatiranju protivladnih protestov uporabile kemično orožje iz prve svetovne vojne, imenovano kamit. Po navedbah protestnikov naj bi bil učinek vodnih topov v Tbilisiju izjemno močan, saj naj bi kamit bil desetkrat močnejši od solzivca.

Premier Robert Golob je pred neformalnim vrhom EU v Koebenhavnu izjavil, da se ogroženost Slovenije zaradi incidentov z droni v vzhodni in severni Evropi ni povečala. Poudaril je, da Slovenijo bolj ogrožajo naravne nesreče, varnostne službe pa niso zaznale povečanja ogroženosti.

V Beninu je skupina vojakov na nacionalni televiziji sporočila, da so odstavili predsednika Patricea Talona in razglasili začasno razveljavitev ustave ter zaprtje vseh kopenskih meja.

Litva je razglasila izredno stanje zaradi množičnih preletov balonov iz Belorusije, ki naj bi jih uporabljali tihotapci cigaret. Litvanske oblasti to vidijo kot hibridni napad Minska, ki ogroža državo.

Predsednik ZDA Donald Trump je med nagovorom vojaškim predstavnikom v Quanticu opozoril na "notranjo vojno" v ZDA, ki naj bi jo povzročala kriminaliteta in nezakonito priseljevanje. Obrambni minister ZDA, Pete Hegseth, je na izrednem srečanju vojaškega vrha generalom naročil, naj se pripravijo na vojno.

Ekvadorski volivci so na referendumu zavrnili predlog za vzpostavitev tujih vojaških baz na svojem ozemlju. Približno 60 odstotkov volivcev je glasovalo proti odpravi prepovedi, kar predstavlja udarec za predsednika Daniela Noboo, ki je želel baze za boj proti kriminalu, povezanem z drogami.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je odsvetovalo vsa nenujna potovanja v Tanzanijo zaradi povečanega varnostnega tveganja. Opozorili so, da je v državi okoli 100 slovenskih državljanov.

Opozicijska stranka Tisza na Madžarskem je bila tarča kibernetskega napada, zaradi katerega so na splet pricurljali osebni podatki približno 200.000 podpornikov. Vodja stranke, Peter Magyar, je za incident okrivil zlonamerni kibernetski napad, ki se je zgodil konec preteklega tedna.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je za novega vodjo Mosada, izraelske zunanje obveščevalne službe, imenoval generala Romana Gofmana. Gofman je pred tem deloval kot Netanjahujev svetovalec za vojaške in varnostne zadeve.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da je ukazal ministru za vojno Petu Hegsethu, naj napoti ameriške vojake v Portland, Oregon. Vojakom je dodelil pooblastila za uporabo največje sile. Medtem so ameriške oblasti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru preklicale vizum po tem, ko se je pridružil propalestinskemu protestu v New Yorku in pozival ameriške vojake, naj ne upoštevajo ukazov predsednika.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je na zasedanju Generalne skupščine ZN izjavil, da je Poljska pripravljena braniti svoje ozemlje po nedavnih vdorih ruskih dronov v zračne prostore držav članic Nata. Poleg Poljske so Rusijo zaradi kršenja zračnega prostora obtožile tudi Estonija in Romunija.