Španska vlada je odobrila prepoved izvoza orožja in obrambnih tehnologij v Izrael ter uvoza tovrstne opreme v Španijo. Embargo je začel veljati takoj, vendar ga mora potrditi še španski parlament.

V preteklem tednu na slovenskih cestah ni bilo smrtnih prometnih nesreč. Kljub temu je letošnje leto zaznamovano z več smrtnimi žrtvami v prometnih nesrečah kot lansko. Do konca avgusta je življenje izgubilo 69 ljudi, medtem ko je v enakem obdobju lani umrlo 45 ljudi.

OTP banka je opozorila na ponovne poskuse spletnih goljufij, kjer goljufi pošiljajo lažna sporočila v imenu banke. V teh sporočilih pozivajo uporabnike, da kliknejo na povezavo in vnesejo svoje osebne ter bančne podatke. Banka poudarja, da nikoli ne bo zahtevala vnosa podatkov preko spletnih povezav.

V sobotni prometni nesreči pri Zadru je umrl 49-letni slovenski motorist. Nesrečo je povzročil hrvaški državljan, voznik avtomobila, ki je motoristu odvzel prednost pri zavijanju.

Policija je po grožnjah, usmerjenih proti javnim zavodom, poostrila nadzor v okolici metliške osnovne šole in identificirala mladoletno osebo, ki je grožnje izrekla. Prav tako preiskujejo grožnjo, objavljeno na družbenem omrežju, ki je bila namenjena še neznanemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu v Sloveniji. Kljub grožnji varnost ni bila ogrožena, policija pa je izvedla vse potrebne varnostne postopke.

Trdnjavo Tower of London so zaprli, potem ko so aktivisti na razstavi kraljevih draguljev umazali vitrino z imperialno državno krono. Incident je povzročil začasno zaprtje znamenite turistične točke.

Iranske oblasti so usmrtile moškega, ki so ga označile za enega vodilnih izraelskih vohunov v državi. Po navedbah iranskih oblasti naj bi imel usmrčeni "privilegiran dostop" do ključnih državnih podatkovnih baz in tesno sodeloval z izraelskimi obveščevalnimi službami. To je najmanj druga usmrtitev domnevnega izraelskega vohuna v Iranu ta mesec.

Švedska bo Danski, pred srečanjem evropskih voditeljev v Koebenhavnu, poslala radarje in vojaške sisteme za boj proti dronom. Odločitev je sledila zaprtju več danskega letališča zaradi incidentov z droni. Švedski premier Ulf Kristersson je napovedal pomoč, kasneje pa se je izvedelo, da bosta pomoč nudili tudi Francija in Nemčija.

Združene države Amerike so se odločile, da bodo Danski, ki gosti srečanje evropskih voditeljev, poslale vojaške sisteme za zaščito pred droni. Ta poteza sledi nedavnim incidentom z droni na Danskem, po katerih se je več evropskih držav odločilo ponuditi podobno pomoč.

V napadu drona, ki je priletel iz Jemna, je bilo danes ranjenih več ljudi na jugu Izraela, natančneje v okolici mesta Eilat. Dva ranjenca sta v hujšem stanju. Izraelska vojska drona ni uspela prestreči, preden je strmoglavil.

Ponoči so v bližini letališča v Oslu opazili več dronov, zaradi česar so morala letala čakati na potrditev vzleta ali pristanka. Kljub temu večjih težav, odpovedi ali preusmeritev ni bilo, letalski promet pa je hitro stekel normalno. Prisotnost dronov nad letališčem še ni pojasnjena.

Konec tedna je na območju Goriških Brd, Goriškega in Ajdovskega prišlo do več vlomov v osebna vozila. Policija opozarja lastnike vozil, naj na vidnih mestih ne puščajo vrednejših predmetov in naj vedno zaklenejo vozila, vključno s prtljažnikom in pokrovom posode za gorivo.

V prvi polovici leta je Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost (SI-CERT) v Sloveniji zaznal 2593 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 24-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Med njimi je bilo približno 350 zahtevnejših incidentov, pri katerih je prevladovala zlonamerna koda, ter 1600 lažjih incidentov, med katerimi so bile najpogostejše spletne goljufije.

Letališči v Koebenhavnu in Oslu sta bili ponoči začasno zaprti, potem ko so v bližini opazili drone. Preiskava o morebitni povezavi med incidentoma še poteka. Letališči sta bili ponovno odprti v zgodnjih jutranjih urah. V Koebenhavnu so opazili dva do tri velike drone, zaradi česar je bil promet ustavljen za skoraj štiri ure, letala pa preusmerjena na druga letališča. V Oslu je bil zračni prostor zaprt za nekaj več kot tri ure.

Slovenija uvaja strožji nadzor nad tranzitom orožja v tretje države in iz njih. Vlada je sprejela spremembo uredbe, ki se nanaša na proizvodnjo, promet in tranzit vojaškega orožja in opreme. Nadzor bo veljal tudi v primerih, ko države članice Evropske unije prevažajo obrambne proizvode preko slovenskega ozemlja.

Podjetje Melamin iz Kočevja je zavrnilo očitke odbora Združenih civilnih iniciativ Melamin, da po delovni nesreči, ki se je zgodila maja 2022, ne posvečajo dovolj pozornosti varnosti. V podjetju zatrjujejo, da je skrb za varnost njihova glavna prioriteta, trenutno pa poteka tudi preverjanje vseh varnostnih ukrepov.

Srbsko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi pomanjkanja transparentnosti in odsotnosti posvetovanj glede sporazuma o vojaškem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik Vučić meni, da sporazum ni v interesu srbskega naroda.

Ob začetku novega šolskega leta je policija po vsej Sloveniji poostrila nadzor v okolici šol. Policisti izvajajo številne aktivnosti za zagotavljanje varnosti otrok v prometu, vključno s preverjanjem prometne signalizacije in talnih označb v bližini šol. V Murski Soboti so policisti poskrbeli tudi za obnovo prehodov za pešce.

Po srečanju »koalicije voljnih« v Parizu je 26 držav obljubilo varnostna jamstva Ukrajini po koncu vojne, neuradno naj bi bila med njimi tudi Slovenija. Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj prenehajo kupovati rusko nafto, saj naj bi ta financirala vojno.

Sekretariat Sveta za nacionalno varnost je pozval pristojne resorje, da uskladijo stališča in predloge za reševanje kriznih razmer na slovenskih cestah. Poziv vključuje tudi nujnost pogovorov z italijansko stranjo na strokovni in politični ravni, posebej glede razmer na Primorskem.

Veleposlanik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je na Blejskem strateškem forumu izjavil, da bi morala Evropa prevzeti več odgovornosti pri prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da je nepošteno pričakovati, da lahko Združene države Amerike same dosežejo premirje in da je ključno, da Evropa aktivno prispeva k pripravljenosti Rusije in Ukrajine za dogovor.

Agencija za varnost prometa (AVP) je pred začetkom Evropskega tedna mobilnosti, ki poteka med 16. in 22. septembrom, pozvala k večji varnosti ranljivih udeležencev v prometu, kot so pešci, kolesarji, vozniki e-skirojev in motoristi. Ob tednu mobilnosti, v katerem potekajo tudi dnevi prometne varnosti, agencija poudarja pomembnost varne mobilnosti.

Zaradi številnih kršitev prepovedi vožnje z motornimi vozili, skuterji, električnimi skiroji in kolesi na Titovem trgu in Verdijevi ulici v Kopru, ki ogrožajo varnost pešcev, bo občina od 15. septembra promet nadzirala s kamerami. Kršiteljem grozi globa v višini 20 evrov.

Požar v podjetju v Zapužah konec junija je med prebivalci Begunj na Gorenjskem znova odprl vprašanje požarne varnosti. Krajani so izrazili zaskrbljenost glede prisotnosti industrije, ki bi lahko povzročila eksplozije, požare ali izpuste nevarnih snovi, v bližini njihovih domov. Civilna iniciativa je pozvala pristojne organe k celovitemu inšpekcijskemu nadzoru.

Ministrstvo za obrambo je zaključilo enotedensko nacionalno vajo Kibernetska trdnjava 2025, ki sta jo organizirala Kibernetski center in direktorat za obrambne zadeve. Vaja je bila namenjena strokovnjakom iz državne uprave in je služila krepitvi usposobljenosti tehničnega kadra, preverjanju komunikacij in sodelovanja.

Slovenija se je ponovno uvrstila med deset najbolj miroljubnih držav na svetu. Po poročilu Inštituta za ekonomijo in mir (IEP) za leto 2025, ki ga je objavljenega 26. avgusta, zaseda Slovenija 9. mesto med 163 državami na Globalnem indeksu miroljubnosti (GPI). Kljub globalnemu upadu miroljubnosti ostaja Slovenija odporna.

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je v Šempetru pri Gorici predstavila akcijo "Še 365 dni!", s katero želi opozoriti na pomen varnosti otrok v prometu skozi vse leto. Poudarek je na varni vrnitvi otrok na šolske poti po počitnicah, saj je cilj zagotoviti njihovo varnost vsak dan.

Premier Robert Golob je ostro obsodil kršitev poljskega zračnega prostora, ki jo je povzročil vdor domnevno ruskih dronov. Golob je poljskemu premierju Donaldu Tusku izrazil solidarnost in poudaril, da je takšno dejanje popolnoma nesprejemljivo.

Uprava RS za zaščito in reševanje bo v soboto, 27. septembra 2025, ob 12. uri izvedla javno testiranje Sistema javnega obveščanja in alarmiranja po mobilnih javnih omrežjih (SI-ALARM). Testiranje bo potekalo po celotnem ozemlju Republike Slovenije, kjer bodo uporabniki mobilnih telefonov, priklopljeni na slovenska mobilna omrežja, prejeli testno sporočilo.

67-letni moški je na Pantovčaku v Zagrebu poskušal priti do predsednika Zorana Milanovića, pri čemer je preskočil ograjo in grozil z bombo. Po poročanju naj bi moški želel, da ga predsednik imenuje za veleposlanika v Sloveniji.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska prestregla 221 ukrajinskih dronov, kar naj bi bil eden največjih napadov z droni od začetka ruske ofenzive. Med tarčami napadov sta bili tudi Moskva in Sankt Petersburg.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z napadi z droni povzročila požar v jedrski elektrarni v Kursku. Po trditvah Moskve naj bi se zaradi napada obratovalna zmogljivost reaktorja zmanjšala za 50 odstotkov. Ukrajina se na obtožbe še ni odzvala. Incident opozarja na ranljivost jedrskih elektrarn.

Tržni inšpektorat je opozoril potrošnike, naj nemudoma prenehajo uporabljati določene modele sušilnih strojev Gorenje in Hisense. Razlog za odpoklic je nevarnost požara, ki lahko nastane med delovanjem aparata. Podjetja so ustavila prodajo in izvajajo odpoklic teh modelov.

Slovenski subjekti, ki imajo naložbe v izraelske vrednostne papirje, so bili pozvani k izvedbi skrbnega pregleda glede morebitnih kršitev človekovih pravic. Poziv je naslovljen na vse slovenske subjekte z naložbami v Izraelu. Po podatkih Banke Slovenije so slovenski subjekti imeli 31. marca 2025 za nekaj več kot 32 milijonov evrov naložb v izraelske vrednostne papirje, kar predstavlja manj kot 0,1 % vseh naložb slovenskih subjektov.

Italija bo od novembra uvedla obvezno nošenje smučarskih čelad za vse smučarje, deskarje na snegu in sankače, ne glede na starost. Ta ukrep jo postavlja kot prvo evropsko državo s takšno obveznostjo. Kršitelje čakajo globe, v primeru ponovitve prekrška pa jim lahko odvzamejo smučarsko vozovnico.

ZDA naj bi bile po koncu vojne v Ukrajini pripravljene zagotoviti obveščevalne podatke ter podporo pri nadzoru terena in izgradnji zračnega ščita evropskih držav za Ukrajino. Ta pomoč je del širšega načrta zahodnih držav za zagotavljanje varnosti Ukrajine. Hkrati pa Glenn Diesen analizira prevladujoči zahodni narativ o kršitvi Budimpeštanskega memoranduma, ki naj bi bil temelj za "dolgo vojno" v Ukrajini, in poudarja, da memorandum ni zagotavljal pravnih varnostnih garancij, temveč le nezavezujoča politična zagotovila.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v četrtek v Parizu sestal z evropskimi zavezniki, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitnem mirovnem sporazumu z Rusijo. Srečanje bo osredotočeno na zagotavljanje dolgoročne varnosti Ukrajine.

Izraelska vojska je izvedla zračne napade na jemensko prestolnico Sana in ciljala na poslopja hutijevcev. V napadih je umrlo najmanj devet ljudi, več kot sto je ranjenih. Vojska je sporočila, da so bili tarča vojaški cilji hutijevcev.

Odbor Državnega zbora za obrambo je zavrnil predlog priporočil vladi, ki ga je vložil poslanec Miha Kordiš. Predlog je pozival k prekinitvi sodelovanja Slovenije v vojni v Ukrajini in začetek demilitarizacije Evrope. Kordiš je svoj predlog označil kot priporočilo za mir.

Evropska komisija je predstavila okvirno višino posojil iz evropskega instrumenta za skupno naročanje obrambnih zmogljivosti, ki jih bo prejelo 19 članic EU. Skupna vrednost posojil znaša 150 milijard evrov. Slovenija ni med prejemnicami, ker za posojilo ni zaprosila. Članice EU lahko prva posojila pričakujejo v začetku leta 2026, pri čemer morajo do konca novembra v Bruselj poslati konkretne naložbene načrte.

Poljska je sestrelila več ruskih brezpilotnih letalnikov, ki so vstopili v njen zračni prostor med ruskimi napadi na Ukrajino. V operaciji so sodelovala poljska in Natova letala. Zaradi poročil o dronih so začasno zaprli štiri letališča, vključno z glavnim letališčem Chopin v Varšavi. Vojska je dejanje označila za agresijo.

Ukrajinska vojska je napadla rusko pristanišče Primorsk v Finskem zalivu, kar je eden najobsežnejših ukrajinskih napadov doslej. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so prestregli 221 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Rusija medtem nadaljuje z napadi z droni na vzhodni fronti Ukrajine, vključno z obmejno regijo Sumi.

Poljska je aktivirala zračno obrambo in poslala v zrak obrambna letala, potem ko je Rusija izvedla obsežne zračne napade na zahodni del Ukrajine, v bližini poljske meje. Ukrajinske oblasti so poročale, da so ruske sile napadle cilje ob meji s Poljsko.

Obrambni minister Borut Sajovic je med uradnim obiskom v Zagrebu s hrvaškim kolegom Ivanom Anušićem podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju. S tem dejanjem sta državi odprli novo poglavje v medsebojnih odnosih na obrambnem področju in okrepili sodelovanje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal selitev poveljstva vesoljskih sil ZDA iz Kolorada v Alabamo. Prav tako je sporočil, da je ameriška vojska v Karibskem morju uničila plovilo, ki je prevažalo mamila iz Venezuele, pri čemer je bilo ubitih enajst pripadnikov kriminalne združbe Tren de Aragua. Na newyorških borzah so indeksi padli zaradi negotovosti glede trgovinske politike.

Rafael Grossi, vodja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), je opozoril, da bi lahko v prihodnosti med 20 in 25 držav razpolagalo z jedrskim orožjem. Izrazil je zaskrbljenost, da se povečuje tveganje za jedrski spopad, saj si več držav prizadeva za pridobitev jedrske bombe.

Švedska vlada je napovedala nov paket vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti več kot 7,3 milijarde evrov za obdobje 2026–2027. Po besedah švedskega obrambnega ministra Pala Jonsona paket poudarja trajnostno naravo švedske podpore Ukrajini.

Danska bo za nove sisteme zračne obrambe namenila 58 milijard danskih kron, kar znaša 7,7 milijarde evrov. To je največji nakup vojaške opreme v zgodovini države. Opremo bodo kupili od Francije, Italije, Nemčije in Norveške.

Kosovski premier Albin Kurti je napovedal ustanovitev skupne vojaške enote med Kosovom in Albanijo. Ta napoved je sprožila oster odziv Beograda, ki jo razume kot neposredno grožnjo Srbiji. Napoved je bila podana ob predstavitvi načrta za krepitev kosovske vojske.

Poljska je omejila zračni promet na vzhodu države po vdoru domnevno ruskih dronov v njen zračni prostor, sporoča poljska agencija za nadzor zračnega prometa. Varšava je zaradi incidenta zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN. Premier Donald Tusk je opozoril državljane.

Donald Trump je napovedal, da bo v Memphis napotil nacionalno gardo zaradi prevelike stopnje kriminala. Memphis bo tako postal naslednje mesto po Los Angelesu in Washingtonu, kamor bo Trump poslal vojsko.

V Zagrebu je danes potekala evakuacija dela osebja mestne uprave, potem ko so prejeli obvestilo o domnevni podtaknjeni bombi. Grožnja, ki se je nanašala tudi na pisarno župana Tomislava Tomaševića, se je izkazala za lažno. Policija je preiskala prostore.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ostro obsodil vojaško prisotnost ZDA v Karibih in jo označil za največjo grožnjo Venezueli v zadnjih sto letih. Trdi, da so ameriške vojne ladje in jedrska podmornica usmerjene proti njegovi državi, in napoveduje oborožen odpor, če bo potrebno.

Evropska unija je na pogovor poklicala veleposlanika Rusije in Belorusije v Bruslju zaradi vdora ruskih dronov v zračni prostor Poljske. Veleposlanikoma je bilo sporočeno, da je to "nepremišljeno dejanje", ki pomeni "resno eskalacijo".

Udeležba Putina in Kima na vojaški paradi v Pekingu ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne je sprožila ostre odzive. Kaja Kallas je srečanje označila kot neposreden izziv mednarodnemu redu in del prizadevanj za izgradnjo protizahodnega "novega svetovnega reda".

V Estoniji je strmoglavil brezpilotni letalnik, za katerega tamkajšnje oblasti domnevajo, da pripada ukrajinski vojski. Dron naj bi zašel s poti in strmoglavil na ozemlju države. Incident ni povzročil žrtev. Po poročanju naj bi bil dron namenjen napadu na ruski energetski terminal.

ZDA so okrepile svojo vojaško prisotnost v bližini Venezuele z napotitvijo desetih letal F-35 v Portoriko. Predsednik Maduro je ponovil, da je Venezuela pripravljena na oborožen boj v primeru ameriškega napada.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je po telefonu govoril z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor. Nawrocki je ocenil, da je pogovor potrdil enotnost zaveznikov. Trump se je na incident odzval s kratko objavo na družbenih omrežjih.

V Nemčiji je tožilstvo vložilo obtožnico proti ameriškemu državljanu, ki ga sumijo vohunjenja za kitajsko obveščevalno službo. Osumljenec naj bi Kitajski ponujal informacije o vojaških operacijah ZDA. Američana so aretirali v Frankfurtu.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je ministrstvo za obrambo preimenoval v ministrstvo za vojno. Obrambni minister Pete Hegseth naj bi po novem nosil naziv minister za vojno. Trump je ob podpisu dejal, da s tem svetu pošilja sporočilo zmage.

Mesto Washington toži nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegove odločitve o napotitvi enot Nacionalne garde v prestolnico, pri čemer mu očita poseg v suverenost in povzročitev gospodarske škode. Medtem je Stephen Miran, Trumpov kandidat za člana odbora guvernerjev Federal Reserve, na zaslišanju v senatu zagotovil, da bo spoštoval neodvisnost centralne banke, kljub prejšnjim pritiskom Trumpa na to institucijo.

Francoski premier François Bayrou je uradno odstopil s položaja, potem ko mu parlament ni izglasoval zaupnice. Predsednik Emmanuel Macron zdaj išče že svojega petega premierja v manj kot dveh letih.

Kitajska mornarica je sporočila, da je njena najnovejša letalonosilka Fujian med plovbo v Južnokitajsko morje prečkala Tajvansko ožino. Kitajska zatrjuje, da je šlo za rutinsko plovbo v sklopu gradnje letalonosilke, medtem ko Tajvan pozorno spremlja situacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil dodatno poostritev varnostnih ukrepov v Washingtonu. Ukrepi vključujejo ustanovitev posebne enote nacionalne garde in zaposlitev dodatnih policistov ter tožilcev. Pripadniki nacionalne garde v Washingtonu že nosijo orožje.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je jemenskim hutijevskim upornikom zagrozil z desetimi nadlogami, znanimi iz Stare zaveze Svetega pisma, potem ko so ti okrepili raketne napade na Izrael.

Na londonskem letališču Heathrow je v začetku tedna izbruhnila panika, ko je na Terminalu 4 nenadoma zbolelo 21 ljudi. Zaradi suma na prisotnost nevarne snovi so del terminala evakuirali. Preiskava je kasneje pokazala, da ni šlo za nevarno snov, temveč za primer množične histerije.

Na letališču Ramon na jugu Izraela je danes padel dron, izstreljen iz Jemna. Pri tem je bil lažje ranjen en moški. Izraelske reševalne službe so potrdile dogodek. Predstavnik letališča je dodal, da je dron zadel predel za prihode potnikov, zaradi česar je bilo delovanje letališča začasno prekinjeno.

Letalo s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na krovu je bilo med potjo v Bolgarijo domnevno tarča namernega motenja satelitskega navigacijskega sistema GPS. Bruselj je za incident obtožil Rusijo.

New York beleži zgodovinski padec kriminala v letošnjem letu. Avgust je bil, glede na število strelskih incidentov in žrtev, najvarnejši mesec v zgodovini mesta. Policijski podatki razkrivajo tudi upad drugih kaznivih dejanj, medtem ko je število vlomov doseglo rekordno nizko raven.