Teksasška federacija učiteljev (Texas AFT) je vložila zvezno tožbo proti teksaški agenciji za izobraževanje (TEA) in njenemu komisarju Miku Morathu. Sindikat trdi, da je TEA nezakonito preiskovala več kot 350 učiteljev zaradi njihovih objav na družbenih omrežjih po atentatu na Charlieja Kirka, s čimer naj bi kršila njihove pravice.

Priljubljeni glasbenik Mohsen Čavoši se je odzval na val žaljivk in sovražnega govora, ki so ga nanj naslovile opozicijske skupine v tujini po objavi njegove zadnje pesmi. Zaradi intenzivnosti napadov in številnih neprimernih komentarjev je bil umetnik prisiljen onemogočiti možnost komentiranja na svojih družbenih omrežjih. Čavoši je v javni objavi pojasnil svoje stališče in se neposredno naslovil na kritike, ki so ga napadali zaradi vsebine njegovega novega umetniškega dela. Incident odraža globoke napetosti med umetniki v Iranu in politično aktivno diasporo, ki pogosto izvaja pritisk na javne osebnosti glede njihovega političnega opredeljevanja. Čavoši, ki uživa velik ugled v domovini, se je s tem dejanjem odločno postavil proti spletnemu nadlegovanju, ki so ga sprožili nasprotniki režima v tujini. Njegova odločitev, da zapre komunikacijske kanale, poudarja vse težje pogoje za umetniško izražanje v polariziranem družbenem okolju.

Nekdanji sopredsednik prokurdske stranke HDP Selahattin Demirtaş je bil na sodišču v Mersinu obsojen na leto in dobrih pet mesecev zaporne kazni. Sodišče je presodilo, da je Demirtaş v svojih govorih v verigi dejanj storil kaznivo dejanje razžalitve predsednika republike Recepa Tayyipa Erdoğana. Obsojenec se obravnave na 14. kazenskem sodišču prve stopnje ni udeležil, njegovi zagovorniki pa so med procesom neuspešno zavračali obtožbe. Demirtaş, ki se trenutno nahaja v strogo varovanem zaporu tipa F v Edirnu zaradi drugih obtožb, se je s tem procesom znova znašel v središču turškega pravosodja. Sodnik mu je prisodil natančno eno leto, pet mesecev in 15 dni zapora. Ta razsodba predstavlja nadaljevanje serije pravnih postopkov proti vodilnim predstavnikom kurdske opozicije, kar mednarodne organizacije za človekove pravice pogosto označujejo za politično motivirane procese z namenom utišanja opozicijskih glasov v državi. Turška zakonodaja glede razžalitve predsednika ostaja eno najbolj kontroverznih orodij za omejevanje svobode govora.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je začetek leta 2026 zaznamoval z ostrimi napadi na javnomnenjske raziskave, ki so pokazale upad njegove priljubljenosti na 36 odstotkov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social trdil, da so ankete prirejene in da njegova dejanska podpora znaša 64 odstotkov, obenem pa je Združene države Amerike opisal kot »najbolj vročo« državo z močnim gospodarstvom in vojsko. Njegovo prvo leto drugega mandata so zaznamovali številni spori, vključno z vetom na dvostranski zakon o zagotavljanju pitne vode v Koloradu, kar je guverner Kalifornije Gavin Newsom označil za sramotno dejanje. Administracija se obenem sooča z resnimi pravnimi pritiski glede razkritja dokumentov o pokojnem Jeffreyju Epsteinu. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi poskuša pregledati več kot pet milijonov strani gradiva, medtem ko žrtve in politiki opozarjajo na zamujanje zakonsko določenih rokov. Posebni tožilec Jack Smith je v svojem pričanju pred kongresom zagovarjal preiskave proti Trumpu, medtem ko kritiki opozarjajo na predsednikovo domnevno upadanje kognitivnih sposobnosti in težave z budnostjo na uradnih dogodkih. Napetosti so se razširile tudi na področje kulture in zabave, saj je Trump javno napadel igralca Georgea Clooneyja po njegovi odločitvi za selitev v Francijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social ponovno izrazil dvom v verodostojnost javnomnenjskih raziskav, potem ko so te pokazale upad njegove podpore. Trump trdi, da je njegova dejanska stopnja odobravanja 64-odstotna, kar je znatno več od podatkov agencije The Trafalgar Group in drugih raziskovalnih institucij, ki mu pripisujejo med 36 in 50 odstotkov podpore. Poleg polemik glede anket se administracija spopada s hudimi kritikami zaradi zamud pri objavi dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav zakon določa stroge roke za razkritje, ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi pregleduje še dodatnih 5,2 milijona dokumentov, kar je sprožilo ogorčenje žrtev in opozicijskih demokratov. Napetosti so se zaostrile tudi na kulturnem in političnem področju. Trump je s serijo izvršnih ukazov in vetov, ki so po mnenju kritikov politično motivirani, kaznoval nekatere zaveznike, ki so se mu uprli pri vprašanju dosjejev Epstein. Med njimi je republikanska poslanka Lauren Boebert, ki ji je predsednik vložil veto na zakon o vodovodni infrastrukturi v Koloradu. Hkrati se predsednik zapleta v osebne spore z znanimi osebnostmi, nazadnje z igralcem Georgem Clooneyjem, in nadaljuje s spornimi imenovanji lojalistov v zvezne komisije, kar kritiki označujejo za spodkopavanje demokratičnih institucij in svobode govora.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Poslanska skupina stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v zveznem parlamentu je izrazila nasprotovanje predlagani prepovedi uporabe družbenih omrežij za mladostnike. Čeprav stranka podpira omejevanje digitalnih medijev v osnovnih šolah, meni, da bi bila širša prepoved uporabe platform, kot sta TikTok in Instagram, za mlade neustrezna. Predstavniki stranke so ob tem kritizirali predloge tradicionalnih političnih sil in jih obtožili, da pod krinko zaščite mladostnikov dejansko poskušajo ponovno vzpostaviti svoj domnevno načeti monopol nad javnim mnenjem. Po navedbah poslancev AfD bi bila takšna prepoved zgolj pretveza za nadzor nad informacijami, ki so dostopne mlajšim generacijam. Razprava o vplivu družbenih omrežij na mladostnike v Nemčiji ostaja burna, saj se politiki spopadajo z vprašanji o duševnem zdravju, varnosti podatkov in vplivu algoritmov na politično prepričanje državljanov. AfD se s svojo držo postavlja v vlogo zagovornika svobode govora na spletu, hkrati pa poudarja pomen digitalne abstinence v najzgodnejših izobraževalnih obdobjih.

Ameriški milijarder Elon Musk je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bo njegovo podjetje SpaceX prebivalcem Venezuele omogočilo brezplačen dostop do satelitskega internetnega omrežja Starlink. Storitev bo za omejeno obdobje enega meseca na voljo vsem uporabnikom v državi, s čimer želi podjetje zagotoviti nemoteno komunikacijo v času politične nestabilnosti. Musk je svojo odločitev pospremil z izrazom podpore venezuelskemu ljudstvu. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so komunikacijske poti pogosto podvržene državni cenzuri ali tehničnim motnjam. Brezplačen dostop do širokopasovnega interneta naj bi državljanom omogočil lažje širjenje informacij v obdobju po aretaciji dolgoletnega voditelja. Gre za podoben model delovanja, kot ga je Musk ubral v nekaterih drugih kriznih žariščih po svetu, kjer je satelitska tehnologija odigrala ključno vlogo pri ohranjanju povezljivosti.

Ameriško visoko šolstvo se je v letu 2025 spoprijelo z rekordnim valom poskusov omejevanja svobode govora, kažejo podatki Fundacije za individualne pravice in izražanje (FIRE). Organizacija je v svojih zbirkah podatkov zabeležila skupno 958 poskusov cenzure, kar predstavlja skoraj tri incidente na dan. To je občutno povečanje v primerjavi s prejšnjim rekordnim letom pred dvema letoma, ko so zabeležili 477 takšnih primerov. Poročilo poudarja, da je bila večina teh poskusov uspešna, kar kaže na sistemsko šibkost pri zaščiti svobodnega izražanja v akademskem okolju. Med zabeleženimi incidenti je bilo 525 poskusov sankcioniranja profesorjev in raziskovalcev, od katerih se jih je 460 končalo s kaznijo, vključno z 29 odpustitvami. Študenti so bili tarča v 273 primerih, pri čemer je bilo 176 poskusov uspešnih. Poleg tega so zabeležili 160 poskusov preprečevanja nastopov gostujočih govorcev na kampusih. Po navedbah organizacije FIRE glavni krivec za takšno stanje ni določena ideologija, temveč splošna nestrpnost do nasprotnih mnenj, ki se je razširila po izobraževalnih ustanovah, vključno z incidenti na uglednih institucijah, kot je Pomorska akademija ZDA.

Jimmy Kimmel je ob prejemu nagrade Critics Choice izkoristil priložnost za izzivanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kimmel se je Trumpu sarkastično zahvalil, da je prejel nagrado.

Asocijacija nezavisnih elektronskih medijev (ANEM) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 ocenila, da se je položaj medijev v Srbiji po več kriterijih drastično poslabšal. Čeprav so bile medijske svoboščine v državi že v preteklosti na zaskrbljujoči ravni, je leto 2025 prineslo dodatne pritiske, ki so za medijske delavce pomenili izjemno stresno obdobje. Poročilo izpostavlja pet ključnih dogodkov, ki so zaznamovali srbsko medijsko sceno v preteklem letu in prispevali k negativnemu trendu. Strokovnjaki iz združenja ANEM opozarjajo, da trenutno ni nobenih jasnih pokazateljev, ki bi nakazovali na izboljšanje stanja v bližnji prihodnosti. Medijski delavci se spopadajo z vse težjimi delovnimi pogoji, medtem ko sistemske rešitve za zaščito neodvisnega novinarstva ostajajo neučinkovite. Analiza poudarja, da je leto 2025 postalo ena najtežjih let za svobodo govora v regiji, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na celoten demokratični proces v državi.

Chen Shui-bian je trdil, da je premier Cho Jung-tai ukazal prepoved njegove oddaje "Predsednik govori z Mirrorjem", kar je potrdil vodja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Lin Hsien-ming. Chen Shui-bian je s tem obtožil vlado in predsednika Lai Ching-deja. Opozicijski poslanci so obsodili domnevno vmešavanje predsednika v sodstvo in dvojna merila.

Na Tajvanu se je vnela javna razprava po tem, ko je učiteljica kitajščine na prestižni dekliški srednji šoli Bei-yi (First Girls' High School) v skupinsko klepetalnico razreda posredovala videoposnetek govora župana Tajpeja Jianga Wan-ana. Učiteljica je ob videoposnetku, ki prikazuje županov nastop na Forumu dveh mest (Twin City Forum), pohvalila njegovo govorniško tehniko in slog pisanja besedila ter študente spodbudila k ogledu. Dejanje je sprožilo ostre kritike na družbenih omrežjih, kjer so nekateri uporabniki in študenti izrazili zaskrbljenost zaradi domnevnega vnosa osebnih političnih stališč v šolsko okolje. Mestna uprava Tajpeja se je na očitke odzvala s sklicevanjem na svobodo govora, pri čemer je namestnica tiskovnega predstavnika Wei Wen-xuan opozorila na dvojna merila in izpostavila primere političnih dejavnosti drugih strank v izobraževalnih ustanovah. Župan Jiang Wan-an se na neposredna vprašanja novinarjev o dogodku med javno prireditvijo v okrožju Dadaocheng ni želel odzvati. Incident se dogaja v času povečanih napetosti med Tajvanom in Kitajsko, kar še dodatno zaostruje vprašanje primernosti obravnave vsebin, povezanih z uradnimi dogodki med Tajpejem in Šanghajem, v šolskih učilnicah.

Nekdanji tajvanski predsednik Chen Shui-bian je v četrtek napovedal začetek nove pogovorne oddaje z naslovom 'Predsednik govori z Mirrorjem', ki bo premierno predvajana 4. januarja na platformi YouTube. Chen, ki je bil leta 2008 obsojen zaradi korupcije in od leta 2015 koristi pogojni odpust iz zdravstvenih razlogov, namerava v oddaji obravnavati državna vprašanja in mednarodno politiko. Gre za prvi primer v zgodovini države, da bi nekdanji voditelj države prevzel vlogo voditelja redne informativne oddaje. Zaradi njegovega specifičnega pravnega statusa je zapor v Taichungu že izdal opozorilo, v katerem Chena opominjajo na spoštovanje 'pravila petih ne', ki med drugim omejuje njegovo udejstvovanje v politiki in javnih nastopih. Nacionalna komisija za komunikacije (NCC) je ob tem pojasnila, da spletne platforme ne spadajo pod isto regulacijo kot tradicionalni televizijski kanali, zato njihovo dovoljenje za oddajanje ni potrebno. Nadzor nad Chenovimi dejavnostmi tako ostaja v domeni pravosodnega ministrstva, ki bo spremljalo, ali vsebina oddaje krši pogoje njegovega zdravstvenega izpusta.