Talibani so v sredo kritizirali sosednje države, predvsem Iran in Pakistan, zaradi množičnega izgona Afganistancev, ki naj bi tam prebivali nezakonito. Omenjeni državi sta postavili roke in zagrozili z aretacijo ali deportacijo tistim, ki ne bodo upoštevali navodil.

Talibani so uvedli nov program izvoza delovne sile v Katar, katerega cilj je ublažiti visoko brezposelnost v Afganistanu. Ta poteza je del širših prizadevanj za reševanje gospodarskih izzivov v državi.

Nemški mediji so podrobneje poročali o smiselnosti izgona 81 afganistanskih državljanov, ki so bili s čarterskim letom prepeljani iz Leipziga v Kabul. Razpravljali so o tem, ali je tovrstna deportacija pravilen korak. Dodatno je bilo razkrito, da so afganistanski storilci kaznivih dejanj, vključno z morilci in posiljevalci, prejeli različne denarne zneske, tudi do 1000 evrov žepnine, pred njihovo deportacijo.

Britanski veteran Ahmad Fahim in Sharjeela, nekdanja uslužbenka obrambnega ministrstva Združenega kraljestva v Afganistanu, sta opozorila na hude posledice uhajanja podatkov, ki je razkrilo imena na tisoče Afganistancev. Fahim je poudaril, da je ohranjanje anonimnosti ključnega pomena za preživetje mnogih Afganistancev in Britancev, medtem ko je Sharjeela izrazila strah za varnost svoje družine po objavi njenega imena na seznamu. To uhajanje podatkov iz leta 2022 predstavlja dolgoročno grožnjo za prizadete posameznike in njihove družine.

Organizacija združenih narodov je danes pozvala države, naj prenehajo s prisilnim vračanjem afganistanskih državljanov v Afganistan. Peticija je sledila odločitvi Nemčije, ki je v domovino izgnala 81 Afganistancev, obsojenih na tamkajšnjih sodiščih. Združeni narodi opozarjajo, da se lahko Afganistanci ob vrnitvi v domovino soočijo s kršitvami človekovih pravic.

Talibani so zanikali poročila o aretacijah, ubojih ali nadzoru Afganistancev, ki so delali za Združeno kraljestvo, potem ko je prišlo do velikega uhajanja podatkov. Britanska vlada je v torek potrdila, da je bila odgovorna za uhajanje podatkov o afganistanskih sodelavcih, ki so delali za njene oborožene sile pred talibanskim prevzemom oblasti leta 2021. Združeno kraljestvo je po dogodkih vzpostavilo tajni azilni program za evakuacijo teh posameznikov.

Britanska vlada se je soočila s škandalom, ko so leta 2022 po nesreči objavili občutljive podatke, ki so vsebovali imena tisočih afganistanskih prosilcev za azil in vohunov. Med razkritimi podatki so bili očitno tudi britanski državljani. O škandalu, ki je bil leta prepovedan poročati, so mediji prvič obširneje poročali ta teden, po tem ko se je v torek končala prepoved objave.

Več novinarskih organizacij je poročalo, da je uhajanje podatkov, ki je omogočilo preselitev tisočev Afganistancev v Združeno kraljestvo, ker je bila ogrožena njihova varnost zaradi pomoči silam proti talibanom, razkrilo tudi identitete britanskih vohunov in specialcev. Britanski mediji navajajo, da je uhajanje podatkov razkrilo imena britanskih vohunov in specialnih sil.

Obrambni minister John Healey je bil obtožen zavajanja parlamenta glede škandala z uhajanjem podatkov iz Afganistana. Liberalni demokrati so opozorili, da se je ključna trditev, ki jo je Healey izrekel pred nekaj dnevi, izkazala za neresnično. Simon Jenkins je v svojem prispevku poudaril, da se fiasko ni začel z razkritjem imen Afganistancev, ampak z invazijo Velike Britanije na njihovo državo, kar kaže na dolgoročne posledice prizadevanj britanskih voditeljev po prevladi na svetovnem odru. Postavlja se tudi vprašanje javne preiskave celotne zadeve.

Državni tožilci so razkrili podrobnosti obtožnice proti štirim pripadnikom čeških specialnih sil, ki so bili obtoženi zaradi ravnanja z afganistanskim ujetnikom med misijo leta 2018. Obtožnica, ki jo je pridobil iROZHLAS.cz, opisuje, kako so vojaki ujetnika udarjali v obraz, izsiljevali in ga pustili krvaveti 75 minut. To dejanje je po mnenju tožilstva prispevalo k razpadu enote in škodovalo ugledu zahodne civilizacije v očeh Afganistancev. Vojake je maja letos pomilostil predsednik Petr Pavel.

V Afganistanu so se začele vračati tuje turistke, ki jih po muzejih in drugih znamenitostih vodijo izključno ženske turistične vodnice. Te ženske vodijo skupine, sestavljene izključno iz žensk, kar omogoča turistkam vpogled v kulturo in zgodovino države v edinstvenem okolju, prilagojenem trenutnim razmeram.

Združeni narodi so ostro kritizirali nemško deportacijo 81 Afganistancev, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, v njihovo domovino, ki jo nadzorujejo talibani. Nemčija je prvič po spremembi vlade izgnala afganistanske kriminalce. ZN menijo, da nihče ne bi smel biti vrnjen v Afganistan, glede na tamkajšnjo situacijo pod radikalno islamističnimi talibani.

Ameriški predsednik Donald Trump je kljub preteklim napetostim izrazil podporo poslovanju Ilona Muska ter izjavil, da mu želi prosvetljajočega poslovanja. Trump je prav tako podpisal ukaz za boj proti brezdomstvu in kriminalu na ulicah ter zakona, ki drastično zmanjšujeta financiranje mednarodnih medijskih hiš (9 milijard dolarjev) in ameriških javnih radiodifuznih postaj, kot sta NPR in PBS, ter zmanjšujeta tuje pomoči.

Nemčija je izvedla drugo operacijo izgona afganistanskih obsojencev, saj je 81 obsojenih posameznikov vrnila v njihovo domovino. Ta poteza sledi zavezanosti Berlina k zaostrovanju migracijske politike, kar kaže na ponovno odločenost države, da zmanjša število deportacij, ki jih je bilo v preteklosti kritizirano, da jih je premalo. Operacija predstavlja del širših prizadevanj za nadzor priseljevanja in poudarja, da se je nemški pristop k migracijam spremenil.

Nemčija je deportirala 81 afganistanskih prosilcev za azil, ki so bili v stiku s pravosodnim sistemom. Petkova deportacija je bila druga takšna operacija, odkar so talibani prevzeli oblast. Letalo je vzletelo z letališča Leipzig/Halle. Organizacije za človekove pravice so protestirale proti deportaciji.

Nemčija je izvedla drugi deportacijski let v Afganistan z letališča Leipzig/Halle s pomočjo Qatar Airways. Zeleni politik Anton Hofreiter je opozoril, da bi se deportirani lahko pridružili talibanom.

Nemčija je deportirala desetine afganistanskih državljanov, kar je druga deportacija po vrnitvi talibanov na oblast leta 2021 in prva po nastopu nove nemške vlade. Predhodna vlada je že pred več kot desetimi meseci izvedla podobno deportacijo. Nova nemška vlada je sicer obljubila strožji odnos do migrantov.

Nemčija je v petek zjutraj izvedla drugo deportacijo afganistanskih zapornikov v Kabul po prevzemu oblasti s strani Talibana leta 2021. Letalo je vzletelo iz Leipziga z 81 osebami na krovu. To je bil prvi tovrstni let pod vlado Olafa Scholza, predhodnega je organizirala vlada Olafa Scholza.

Nemčija je v petek, drugič po vrnitvi talibanov na oblast in prvič po prevzemu funkcije nove vlade, ki obljublja strožjo migracijsko politiko, deportirala 81 afganistanskih državljanov v njihovo domovino. Devetinosemdeset afganistanskih moških so poslali nazaj v Afganistan.

Nemško notranje ministrstvo je potrdilo, da je 81 afganistanskih državljanov bilo deportiranih nazaj v Afganistan. Let je vzletel z letališča v Leipzigu, kar označuje nadaljevanje deportacij v to državo.