George Kooymans, legendarni kitarist in pevec nizozemske rock skupine Golden Earring, je umrl v starosti 77 let. Štiri leta pred smrtjo so mu diagnosticirali amiotrofno lateralno sklerozo (ALS). Njegova smrt je zaznamovala konec pomembnega obdobja v zgodovini rock glasbe.

George Kooymans (77) iz skupine Golden Earring je umrl zaradi posledic bolezni ALS, degenerativne mišične bolezni, ki povzroča postopno paralizo. Nevroznanstvenik Jeroen Pasterkamp z UMC Utrecht Herd je pojasnil, da se ALS zdi pogostejša pri moških in aktivnih športnikih, vključno z vrhunskimi športniki. Članek obravnava tudi vzroke in simptome te hude bolezni.

George Kooymans, soustanovitelj in vodilni mož skupine Golden Earring, je umrl v starosti 77 let zaradi posledic bolezni ALS. Njegova smrt je pretresla glasbeno sceno, tudi kolege, kot je Peter Koelewijn, ki je izrazil hvaležnost, da ga je poznal, in poudaril Kooymansov vpliv na njegovo kariero. S skupino Golden Earring je Kooymans pustil neizbrisen pečat v mednarodni pop glasbi s hiti, kot sta 'Radar Love' in 'When The Lady Smiles'. Njegova ustvarjalnost je dokazovala, da za glasbenike ni starostnih omejitev, če so pripravljeni umetniško napredovati.

Nizozemski glasbeni svet je pretresen ob smrti Georgea Kooymansa, ustanovitelja in kitarista skupine Golden Earring, ki je podlegel amiotrofični lateralni sklerozi (ALS) v starosti 77 let. Številni prijatelji in sodelavci so izrazili svoje globoko žalovanje, nekateri pa so ga opisali kot "najbolj prijaznega člana" skupine. Stična fundacija ALS Nederland je potrdila, da je njegov odhod kljub pričakovanjem močno prizadel organizacijo. Kooymansova kariera je pustila neizbrisen pečat na nizozemski glasbeni sceni.

Kitajska dohituje ZDA na področju možganske tehnologije, s čimer predstavlja konkurenco podjetjem, kot je Neuralink Elona Muska. V Pekingu je bila v javni bolnišnici 67-letni ženski z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS) uspešno prikazana naprava, ki je omogočila, da so se njene misli, kot je želja »Želim jesti«, pojavile v kitajskih znakih na računalniku.

Znanstveniki so razvili sistem, ki s pomočjo umetne inteligence (UI) izboljšuje možgansko-računalniške vmesnike (BCI). Ta tehnologija, ki jo opisujejo kot "kopilota", omogoča boljšo interpretacijo uporabnikovih namer pri upravljanju naprav, kot so robotske roke. UI pomaga pri natančnejšem nadzoru gibanja robotskih rok in izboljšuje uporabniški nadzor nad kurzorjem na zaslonu, kar je pomembno predvsem za paciente z boleznimi, kot je ALS.