Evropska unija in Združene države Amerike so dosegle dogovor o carinskih dajatvah, s katerim naj bi se izognili trgovinski vojni. Vendar pa so odzivi na sporazum, ki sta ga podpisala Ursula von der Leyen in Donald Trump, mešani; medtem ko nekateri menijo, da je preprečil hujše posledice, drugi govorijo o "poniženju" in "porazu" za EU. Dogovor določa carinske dajatve v višini 15 %.
Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da tarifni sporazum Evropske unije z ZDA, ki evropske države sili v nakup ameriških energentov namesto ugodnejših ruskih, spodkopava ekonomsko suverenost članic EU. Medtem je v drugi novici poudarjeno, da je Evropa vojaško nepripravljena na morebitno "agresijo" Rusije, saj ima slabo infrastrukturo, kot so preveč šibki mostovi in ozki tuneli, kar bi lahko oviralo premike sil Nata. Opozorjeno je tudi na birokratske ovire in finančna nesoglasja, ki dodatno prispevajo k tej nepripravljenosti.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napovedi globalne gospodarske rasti, saj učinki ameriških carin niso bili tako močni, kot so sprva pričakovali. IMF je tudi svetoval Banki Anglije, naj v letu 2025 zniža obrestne mere vsaj dvakrat, da bi spodbudila gospodarstvo Združenega kraljestva.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po objavi carinskega dogovora med EU in ZDA, doseženega 27. julija, kritiziral neodločnost Evropske unije v pogajanjih, češ da ni bila 'dovolj strahospoštovana'. Macron je poudaril, da Francija 'ne bo ostala pri tem' in bo nadaljevala s trdno in zahtevno pozicijo v prihodnjih komercialnih pogovorih z administracijo Trumpa. Dogovor naj bi bil močno v prid ZDA.
Novi dogovor med ZDA in EU o carinah je prizadel nemške avtomobilske proizvajalce, kot so Volkswagen, Mercedes in BMW, saj se bodo morali v ZDA na novo organizirati. Evropska unija je z odporom sprejela 15-odstotne carine na izvoz v ZDA brez uvedbe novih protiukrepov. Medtem ko bo uvoz ameriških avtomobilov v EU v prihodnosti potekal brez carin, nemška industrija, vključno z Združenjem nemške industrije (BDI), dogovor označuje za veliko breme in udarec za evropsko gospodarstvo. Razpravlja se o tem, ali gre za katastrofo ali za najboljši možni slab dogovor.
Nedavni dogovor o carinah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki ga je sklenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z nekdanjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, je naletel na močne kritike in izzval negotovost. Medtem ko Trump slavi dogovor, je v Evropi narašča nezadovoljstvo, saj se pojavljajo različne interpretacije in protislovja glede vsebine sporazuma. Nekateri opozarjajo, da bi lahko dogovor ogrozil podnebne cilje in ponovil pretekle napake EU v odnosih z Rusijo, medtem ko drugi dvomijo o njegovi pravičnosti in enostranskosti, saj naj bi bila EU prisiljena v dogovor. Grozi tudi, da bo dogovor propadel, saj se bliža rok za rešitev odprtih vprašanj.
Evropska unija se je strinjala z visokimi energijskimi računi in 15-odstotnimi carinami na izvoz v Združene države Amerike. Medtem ko madžarski viri poročajo o "kapitulaciji Evrope" in "nerealisnih obljubah" predsednice Evropske komisije glede energijskih stroškov, poljski mediji so bolj razdeljeni. Nekateri poljski mediji to vidijo kot velik porast bremen in konec negotovosti za izvoznike, še posebej za avtomobilsko industrijo, medtem ko drugi menijo, da ameriške carine ne bodo močno prizadele evropskega poslovanja in ne bodo prekinile dobavnih verig, a lahko nekoliko upočasnijo trgovanje z nekaterimi izdelki.
Evropska unija in ZDA so sklenile dogovor o prodaji utekočinjenega zemeljskega plina v vrednosti 750 milijard dolarjev, ki naj bi razbremenil evropsko gospodarstvo. Kljub temu, da je dogovor predstavljen kot pomemben korak, nekateri strokovnjaki, vključno z Ulrichom Reitzom iz FOCUS-online, opozarjajo, da bi lahko močno spodkopal evropske podnebne cilje. Medtem ko Donald Trump pospešeno prodaja ameriški plin, se zdi, da se Evropska komisija sedaj distancira od omenjene vsote, kar nakazuje na morebitno 'zračna številka' dogovora, kot navaja faz.net.
Nove 15-odstotne carine, ki jih bodo ZDA uvedle na večino izvoza iz Evropske unije, predstavljajo veliko breme za dele nemškega gospodarstva, je dejal nemški gospodarski strokovnjak. Avtomobilski proizvajalec Audi je v prvi polovici leta zabeležil 37,5-odstotni padec dobička, kar pripisuje novim ameriškim carinam, stroškom prestrukturiranja in težavam na kitajskem trgu. Medtem ko nemška vlada poskuša biti optimistična glede carinskega dogovora, industrija izraža nezadovoljstvo. Na Irskem pa vlada zmeda glede tega, kateri irski izvoz bo zajet v nove tarife. Po drugi strani pa nekateri britanski politiki, kot je Jacob Rees-Mogg, poudarjajo, da je pristop Donalda Trumpa k pogajanjem in vodenju države, vključno z obiskom Škotske, postavil zgled za Združeno kraljestvo, zlasti pri obvladovanju pogajanj z EU.
Nedavni dogovor med Evropsko unijo in ZDA o carinah, ki naj bi določal 15-odstotne carine na nekatere evropske izdelke, je povzročil precejšnje razburjenje in razkol znotraj EU. Španski mediji so ga označili za 'ponižanje' in 'vazalstvo', saj naj bi vključeval tudi prenos bogastva iz EU v ZDA preko nakupov utekočinjenega zemeljskega plina in vojaške opreme. Dogovor naj bi bil asimetričen in naj bi Evropo spravil v podrejen položaj med energetsko odvisnostjo, proizvodno in tehnološko šibkostjo ter naraščajočo strateško nepomembnostjo. Številne španske organizacije in politične stranke, vključno z regionalno vlado in PSCL, so izrazile ostro zavračanje dogovora, medtem ko je v Evropi zavladala delitev med tistimi, ki ga vidijo kot nesprejemljivo podreditev, in tistimi, ki zagovarjajo pragmatizem, da bi se izognili trgovinski vojni.
Združene države Amerike so uvedle 15-odstotne carine na večino blaga, uvoženega iz Evropske unije, kar je že sprožilo odzive pri ameriških trgovcih z vinom. Hkrati se postavlja vprašanje, kako bo ta poteza vplivala na evropske proizvajalce avtomobilov, glede na to, da EU še vedno preučuje in razmišlja o odobritvi širšega trgovinskega sporazuma z ZDA.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro kritiziral nov trgovinski sporazum med EU in ZDA in Komisiji EU očital pomanjkanje pogajalske moči. Poudaril je, da bi se morali pogajalci »bati«, saj Evropa ne vidi sebe dovolj kot gospodarsko silo in bi morala biti strahospoštovana.
Evro je bil pod pritiskom in se je boril za okrevanje, saj so trgi prebavili trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki je bil ocenjen kot neuravnotežen, vključno s 15-odstotno carino na evropsko blago. Globalni delniški indeks je padel, evro pa je zdrsnil po objavi sporazuma med ZDA in EU.
Evropska komisija je sporočila, da trgovinski sporazum z Združenimi državami Amerike, dogovorjen 27. julija 2025 med predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom ZDA Donaldom J. Trumpom, trenutno ni pravno zavezujoč. Pojasnilo prihaja po kritikah s strani Nemčije in Francije, ki so izrazile pomisleke glede zavezujoče narave dogovora. Komisija poudarja, da sporazum kljub temu spoštuje glavne ekonomske interese Evropske unije, pogajanja pa se nadaljujejo.
Donald Trump je v trgovinskih pogajanjih z Evropsko unijo zaostril svoje carinske zahteve in zdaj zahteva minimalne carine v višini 15 do 20 odstotkov na vse evropske dobrine. Poleg tega zavrača znižanje 25-odstotnih carin na avtomobile in grozi z uvedbo 30-odstotnih kazenskih carin na ves uvoz iz EU od 1. avgusta. Mediji poročajo, da Trump s tem "preizkuša prag bolečine" EU.
Evropska unija se je pripravila na morebitne povračilne ukrepe proti carinam, ki jih je napovedal nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Evropski pogajalci upajo, da bo Trump, znan po stopnjevanju napetosti in kasnejšem umiku pred kaosom, tudi tokrat popustil v carinskem konfliktu, kar v pogovorih imenujejo 'Taco efekt'.
Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 100-odstotne carine na uvožena zdravila je sprožila val zaskrbljenosti v globalni farmacevtski industriji. Evropska zveza farmacevtskih podjetij opozarja, da bo ta ukrep povečal stroške, motil dobavne verige in oviral dostop pacientov do vitalnih zdravil. Industrija ocenjuje situacijo kot 'katastrofalni scenarij'.
Evropska unija je zaostrila retoriko do ZDA v luči trgovinske vojne, saj sta Nemčija in Francija očitno pritiskali na 'ekonomski nuklearni ukrep'. Medtem se Kitajska, ki jo je prizadel Trumpov carinski pritisk, zdi, da išče priložnost za poglobitev trgovinskih odnosov z EU. V Evropi se nekateri v politiki in gospodarstvu strinjajo, da bi bilo to dobra ideja, in razmišljajo o možnostih tesnejšega sodelovanja.
Evropska unija pripravlja 30-odstotne carine na ameriško blago v vrednosti 100 milijard evrov kot odgovor na grožnje Donalda Trumpa, da bo uvedel enake carine na večino evropskega blaga, ki ga uvažajo ZDA. Bruselj želi svoje povračilne ukrepe v vrednosti 93 milijard evrov združiti v enoten, jasnejši, preprostejši in močnejši paket. Ti ukrepi so neposreden odgovor na napovedane ameriške carine po 1. avgustu.
Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se v Berlinu sestala, da bi razpravljala o ključnih vprašanjih, vključno z varnostjo NATO in trgovinskim sporom med ZDA in Evropsko unijo. Srečanje poudarja prizadevanja Bruslja in Pekinga, da kljub medsebojnim razlikam ohranita enotno fronto proti ZDA.
Sredina
Zanesljiv vir
23. jul 10:07
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.