Donald Trump je zaostril retoriko proti Indiji in Rusiji, pri čemer je Indijo obtožil previsokih carin in prebliskih odnosov z Rusijo ter napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijsko blago s 1. avgustom. Dmitrij Medvedev je odgovoril, da Rusija nadaljuje po svoji poti in da so Trumpove reakcije znak, da ima Rusija prav.

Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijski izvoz in 'kazni' zaradi trgovine z Rusijo, rekoč, da mu ni mar, kaj Indija počne z Rusijo. Medtem je senator Mitch McConnell pozval ZDA k dolgoročni strategiji proti Rusiji, pri čemer je poudaril, da je boj Ukrajine lekcija za ZDA in zaveznike. Trump je ostro kritiziral tudi Dmitrija Medvedjeva, nekdanjega ruskega predsednika in podpredsednika ruskega sveta za varnost, na svojem omrežju Truth Social.

Ameriški predsednik Donald Trump še vedno ni prejel odziva iz Rusije, potem ko je skrajšal rok za dosego mirovnega sporazuma v Ukrajini na 10 do 12 dni. Trump je izrazil obžalovanje nad pomanjkanjem napredka v konfliktu in opozoril na morebitne nove sankcije, če Moskva ne pokaže volje za prekinitev spopadov. Rusija ni posredovala nobenih signalov Washingtonu, kar kaže na nadaljnje ignoriranje ultimata.

Kreml ne izključuje možnosti srečanja med Putinom in Zelenskim, vendar šele po posvetovanjih na strokovni ravni. Trump je ponovil, da bodo sankcije stopile v veljavo, če Rusija do 8. avgusta ne bo pristala na prekinitev ognja. Putin in Lukašenko sta poslala sporočila Ameriki in Evropi iz samostana v Rusiji.

Kremlj je Donalda Trumpa primerjal z Joejem Bidnom, kar je bil po mnenju nekaterih največja doslej izrečena žalitev. Opozoril je, da se približevanje mirovnega roka lahko sprevrže v vojno. Medtem je nekdanji ameriški veleposlanik pri EU razkril, da je Trump želel doseči dogovor s Putinom, vendar naj bi bil Putin osredotočen na Ukrajino.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ostro odgovoril na izjave in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Rusiji postavil rok 10 do 12 dni za končanje vojne v Ukrajini, sicer se bo soočila s posledicami. Medvedjev je Trumpa opozoril, naj ne hodi po poti Joeja Bidna in poudaril, da vsak nov ultimat predstavlja grožnjo in korak proti vojni, ne med Rusijo in Ukrajino, temveč z lastno državo. Dodal je tudi, da Rusija ni Izrael ali Iran. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Ameriški predsednik Donald Trump je Rusiji določil desetdnevni rok za dosego mirovnega sporazuma, ki bi končal konflikt v Ukrajini. Ta rok, ki se je začel 29. julija, poteče 7. avgusta. Trump je izrazil razočaranje nad pomanjkanjem odziva Rusije na to zahtevo. Medtem pa je Kremelj sporočil, da je Rusija razvila določeno odpornost proti sankcijam, kar nakazuje na njihovo pripravljenost na morebitne nadaljnje omejitve.

Dmitrij Medvedjev, namestnik predsednika ruskega Sveta za varnost, je ostro kritiziral izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o skrajšanju roka za doseganje dogovora, kar je označil za "igro ultimatuma" in grožnjo, ki vodi v vojno. Poudaril je, da Rusija ni Izrael ali Iran in da takšni ultimatumi predstavljajo korak k konfliktu med državama, pri čemer je Trumpa posvaril, naj ne sledi poti "Zaspanca Joeja".

Po poročanju insideover.com, izraelski premier Benjamin Netanyahu načrtuje aneksijo Gaze kot del širše strategije za aneksijo Zahodnega brega, kar predstavlja izziv ZDA, za katerega Netanyahu verjame, da ga bo Trump podprl. aaronmate.net pa poudarja, da Netanyahu potrebuje Trumpovo podporo za zasedbo Gaze, ter opozarja na nove nevarnosti v odnosih med ZDA in Rusijo.

Moskva je izrazila nezadovoljstvo z napredkom v diplomatskih pogovorih z ZDA, pri čemer je Kremlj dejal, da pogovori "ne napredujejo nikamor hitro" in zahtevajo "pobudo obeh strani". Ruske oblasti so opazile "upočasnitev" prizadevanj za obnovo vezi z Združenimi državami Amerike, kar kaže na pomanjkanje napredka pri izboljšanju odnosov.

Analitiki opozarjajo na morebitno spremembo drže ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa glede vojne v Ukrajini in odnosov z Rusijo. To nihanje, ki ga zaznamujejo volilne potrebe, pritiski kongresa in strateški interesi, se kaže kot netekmujoče, kar bi lahko vplivalo na nadaljevanje konflikta. Več kot tri leta po začetku spopadov med Rusijo in Ukrajino se zdi, da vojna vstopa v novo fazo, pri čemer se Trump pojavlja kot ključni posrednik med Kijevom in Moskvo. Vprašanje, ali se vojaški spopad resnično nagiba k preobratu, ostaja odprto.

Ruska državna vesoljska korporacija Roscosmos je zaključila podroben načrt za deorbitiranje Mednarodne vesoljske postaje (ISS), kar je potrdil njen vodja Dmitrij Bakanov. Medtem so se Roscosmos in NASA v Houstonu po letu 2018 prvič srečali v živo. Bakanov je ob tem napovedal načrte za razvoj rakete za večkratno uporabo, podobne SpaceX-ovi, z namenom zmanjšanja stroškov izstrelitev.

Nekdanji kazahstanski obveščevalec Alnur Musasev je izjavil, da Putin obravnava Trumpa kot operativca, ki obravnava agenta. Medtem je nekdanji direktor Sveta za nacionalno varnost ZDA za Evropo in Evrazijo, diplomat Matthew Bryza, dejal, da je bil Trump besen, ko je spoznal, da ga Putin izkorišča za lastne interese.

Izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o podpori vrnitvi ukrajinskih ozemelj s pomočjo Nata in Evrope, ki jih je podal ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, so v Kijevu in med zahodnimi zavezniki sprožile vprašanja o konkretnih ukrepih Washingtona in stopnji pripravljenosti na zaostrovanje odnosov z Moskvo. Ukrajina in njeni zavezniki želijo vedeti, kakšne konkretne korake so ZDA pripravljene storiti in kako daleč so pripravljene iti v morebitnem konfliktu z Rusijo.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

V zadnjih dneh so se stopnjevali ruski napadi na Kijev, vključno z napadom na sedež Evropske unije in obsežnim napadom z droni in raketami, ki je zahteval najmanj 19 življenj. Ukrajinski predsednik Zelensky obtožuje Putina, da mu je pomembnejše ubijanje otrok kot pa mirovni koraki. Medtem tako Moskva kot Kijev drug drugega obtožujeta, da ne želita pogajanj. Zaradi teh dogodkov je malo verjetno, da se bosta Zelensky in Putin kmalu srečala. Cene nafte so narasle zaradi komentarjev Donalda Trumpa o vojni v Ukrajini.

Niz člankov poroča o spreminjajočem se stališču bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vojne v Ukrajini. Medtem ko nekateri viri poudarjajo, da je Trump zaostril retoriko proti Rusiji in celo omenja možnost podpore članstvu Ukrajine v Natu in Evropski uniji, drugi opozarjajo na njegovo prejšnjo naklonjenost dogovoru z Rusijo in kritizirajo ukrajinskega predsednika Zelenskega. Nemški mediji se sprašujejo, ali je Trumpovim besedam sploh še mogoče zaupati, medtem ko nekateri analitiki menijo, da Zelenski manipulira s Trumpom. Članki tudi omenjajo rusko stališče, ki za vojno v Ukrajini obtožuje Zahod.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je izjavil, da upa, da bodo rokoborski dvoboji "Wrestling for Peace", ki so danes potekali v Budimpešti, prispevali k izboljšanju odnosov med ZDA in Rusijo. Szijjarto je te dogodke primerjal z ameriško-kitajsko "pingpong diplomacijo" iz 70. let prejšnjega stoletja, ki je pomagala izboljšati odnose med tema državama. Dvoboje v prostem slogu je organizirala Profesionalna rokoborska liga (PW).

Združene države Amerike so izrazile pripravljenost za pogovore s Kitajsko glede nakupov ruske nafte in pozvale Evropo k uvedbi carin proti njej. Ameriški finančni minister Scott Bessent je poudaril, da bi Washington lahko uvedel do 100-odstotne sekundarne carine na nafto. Medtem je Kitajska z izgradnjo novega letališča v mestu Hegang, blizu ruske meje, okrepila trgovinske vezi med državama.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.