Medameriško sodišče za človekove pravice (Corte IDH) je od perujske države zahtevalo takojšnjo prekinitev uveljavitve zakona o amnestiji, ki ga je sprejel kongres. Ta zakon bi omogočil amnestijo članom oboroženih sil, nacionalne policije in samoobrambnih odborov, ki so sodelovali v boju proti terorizmu in so obtoženi kršitev človekovih pravic. Sodišče je s tem ukrepom posredovalo v primeru, ki zadeva pomembne vprašaje človekovih pravic v državi.

Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont je na Ustavno sodišče vložil pritožbo in zahteval nujno začasno odredbo za prekinitev nacionalnega naloga za prijetje in pridržanje, da bi se lahko vrnil v Katalonijo. Prav tako je vložil pritožbo zoper odločitev vrhovnega sodišča, ki mu je zavrnilo uporabo zakona o amnestiji v primeru obtožb o poneverbi sredstev. Njegov odvetnik je poudaril, da bi bila amnestija lahko ogrožena, če se ne bi uporabila za Puigdemonta, ki je po njegovih besedah »emblematična figura procesa političnih pogajanj«.

Skupina poslancev v Črni gori je parlamentu predložila Predlog zakona o amnestiji, ki predvideva znižanje kazni za 15 odstotkov vsem obsojencem, ki bi bili ob uveljavitvi zakona v zaporu. Izjeme so obsojeni za vojne zločine, posilstvo, ustanavljanje kriminalnih združb in dajanje podkupnine. Predlog predvideva tudi 10-odstotno znižanje kazni za pravnomočno obsojene, ki niso v zaporu.

Široka koalicija skupin, ki zagovarjajo reformo ameriške priseljevalne politike, se je kritično odzvala na "diskutivni dokument" organizacije NumbersUSA. Ta dokument predlaga delno amnestijo za milijone nezakonitih priseljencev v zameno za zmanjšanje dovoljenega števila priseljencev za približno petino. Druge skupine menijo, da je takšna "pogodba" izdaja njihovih načel in da bi morala legalna priseljevanja ostati nespremenjena.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je odobril spremembe zakona o državnem registru nepremičnin, ki omogočajo legalizacijo približno 100.000 "brezpravnih" domov. Ta odločitev, podpisana 16. julija, bo skoraj 100.000 državljanom omogočila registracijo svojih domov, ki doslej niso bili uradno vpisani v register.

V Združenih državah Amerike se ponovno dviga prah okoli imigracijske politike, pri čemer se uporablja slogan 'Amerika ni nacija priseljencev' za nasprotovanje predlagani zakonodaji o amnestiji. Deset republikanskih predstavnikov je podprlo predlog zakona, ki bi nezakonitim priseljencem omogočil delovne vizume pod krinko 'dostojanstva', kar je sprožilo ostre odzive in kritike znotraj stranke in širše javnosti.

Mjanmarska vojaška hunta je ob 78. obletnici neodvisnosti države, ki je bila obeležena 4. januarja 2026, amnestirala in izpustila več kot 6000 zapornikov. Med izpuščenimi sta tudi odmevni osebnosti: manekenka Nang Mwe San, ki je bila leta 2022 obsojena na šestletno zaporno kazen zaradi domnevnih kršitev zakonodaje o elektronskih transakcijah, povezanih z objavo eksplicitnih vsebin, ter nekdanji minister za informiranje U Ye Htut. Slednji je bil zaprt leta 2023 zaradi objav na družbenih omrežjih, ki naj bi škodovale ugledu vojaške uprave. Amnestija prihaja v času, ko se vojaški režim spopada z močnim odporom uporniških skupin, kot je Vojska naroda Ta'ang (TNLA), in nenehnimi kritikami mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi narodi, zaradi kršitev človekovih pravic in zatiranja civilnega prebivalstva. Kljub uradnim proslavam v mestih, kot je Naypyidaw, se vojska na terenu sooča z izgubo nadzora v ključnih regijah, vključno z zveznima državama Shan in Kachin. Poročila navajajo, da uporniške sile pod vodstvom KIA in AA dosegajo pomembne vojaške uspehe, kar sili hunte k uporabi letalskih napadov na civilne cilje, šole in verske objekte. Hkrati so se pojavile informacije o vzpostavljanju novih središč za spletne goljufije v obmejnih območjih pod zaščito obmejnih straž (BGF), ki se vse bolj distancirajo od neposrednega vpliva centralne vojske in raje sodelujejo s kitajskimi kriminalnimi združbami. Kitajska medtem preko svojih državnih medijev poudarja lastno stabilnost in uspeh razvojnega modela pod vodstvom Xi Jinpinga, s čimer ohranja vpliv v regiji.

Stranka Unije za solidarnost in razvoj (USDP), ki jo podpira vladajoča vojaška hunta, je po prvih podatkih osvojila večino sedežev v spodnjem domu parlamenta na mjanmarskih volitvah, ki jih mednarodna skupnost ne priznava. Volitve so potekale v senci kritik o nepravilnostih in izključevanju opozicijskih sil, vendar pa vojaške oblasti trdijo, da gre za pomemben korak k stabilizaciji države pod njihovo upravo. Ob objavi delnih izidov je hunta napovedala amnestijo za 6000 zapornikov, kar sovpada s praznovanjem dneva neodvisnosti države. Poteza se v mednarodnih krogih razume kot poskus ublažitve kritik zaradi zatiranja političnih nasprotnikov in razmer v državi od vojaškega udara dalje. Kljub izpustitvi zapornikov večina zahodnih držav in mednarodnih organizacij volilni proces še naprej označuje za nelegitimen in vnaprej določen v korist vojaškega režima.

Mjanmarska vojaška oblast je v nedeljo ob 78. obletnici neodvisnosti države od Velike Britanije razglasila amnestijo za več kot 6.100 zapornikov in skrajšala kazni številnim drugim zapornikom. Po poročanju državne televizije MRTV je vodja vojaške vlade, general Min Aung Hlaing, pomilostil skupno 6.134 oseb, med katerimi je tudi 52 tujcev, ki bodo po izpustitvi izgnani iz države. Ukrep ne velja za obsojence, ki prestajajo kazni zaradi hujših kaznivih dejanj, kot sta umor ali posilstvo, oziroma za tiste, ki so zaprti na podlagi posebnih varnostnih zakonov. Za zdaj ostaja nejasno, ali so med izpuščenimi tudi tisoči političnih zapornikov, ki so bili zaprti zaradi nasprotovanja vojaški vladavini. Amnestija je bila objavljena v času, ko vojaška vlada izvaja enomesečni, tristopenjski volilni proces. Kritiki vojaškega režima trdijo, da so te volitve zgolj poskus dajanja videza legitimnosti trenutnemu stanju v državi. Izpustitev spremlja opozorilo, da bodo morali pomiloščenci v primeru ponovitve kaznivega dejanja odslužiti tako novo kot preostanek stare kazni.

Stalna komisija, ki jo vodi predsednik nacionalnega kongresa Luis Redondo, je odredila preiskavo avtoklicev opozicijskih poslancev. Prav tako je bila ustanovljena posebna komisija za obravnavo predstavnikov v primeru Koriun. Poleg tega je bil nacionalni kongres pozvan, da odobri amnestijo za zamude, globe in obresti za upravičence INJUPEM.

Precedens s primerom Junqueras pred Ustavnim sodiščem zapleta odločanje o Puigdemontovem ustavnem umiku pred prijetjem. Njegova pritožba zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki ni oprostilo preusmeritve sredstev v primeru 'procés', naj bi se po mnenju nekaterih soočala z enako usodo kot druge podobne pritožbe. Vrhovno sodišče izraža skrb, da bi lahko Ustavno sodišče odločilo v prid Puigdemontu, kar bi mu omogočilo vrnitev v Katalonijo z »odlikovanji«.

Izrael je obtožil Hamas kršitve prekinitve ognja in napovedal zmanjšanje pomoči Gazi na 300 tovornjakov na dan, prepovedana pa je bila tudi dobava goriva, razen za specifične potrebe. V Gazi so izbruhnili nasilni spopadi med Hamasom in rivalskimi skupinami, v enem primeru so zamaskirani borci javno usmrtili moške. Donald Trump je ostro kritiziral Hamas. Izraelske sile so še naprej streljale, kar je ogrozilo mirovni sporazum.

Novi mirovni predlog pod vodstvom ZDA, ki predvideva amnestijo, je med prebivalci Buče, ki so preživeli rusko okupacijo, povzročil novo stisko in razočaranje. Mesto Buča, zaznamovano z množičnimi grobišči in cerkvami, poškodovanimi od izstrelkov, ponovno doživlja travmo.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Leto dni po padcu režima Bašarja al Asada se nova sirska vlada pod vodstvom predsednika Ahmada al Šare spopada z resnimi notranjimi napetostmi in krhko stabilnostjo. Da bi pomirili nezadovoljstvo alavitske manjšine, ki je bila desetletja temelj prejšnjega režima, so novi vladarji uvedli ukrepe za pridobitev njihove zvestobe, vključno z obljubami o amnestiji za borce, ki so sodelovali v marčevskem uporu. Ta upor v mestu Kardaha je terjal več kot 200 življenj med pripadniki varnostnih sil nove vlade, kar je povzročilo globoko nezaupanje in povračilne ukrepe. Kljub določenemu napredku, kot je vrnitev milijona beguncev in ukinitev ameriških sankcij, nasilje še naprej ogroža proces sprave. Nedavni bombni napad na mošejo v Homsu, v katerem je umrlo osem vernikov, je sprožil nove proteste alavitov, ki zahtevajo politične reforme in izpustitev pridržanih članov svoje skupnosti. Al Šara, ki so ga v Washingtonu nekoč označevali za terorista, se zdaj skuša uveljaviti kot legitimni sogovornik na svetovnem odru, vendar notranji spopadi med različnimi etničnimi in verskimi skupinami ostajajo največja ovira za dolgoročni mir in gospodarsko obnovo države.

Špansko tožilstvo je nasprotovalo začasni odpravi naloga za prijetje Carlesa Puigdemonta in Tonija Comína, ki sta v veljavi v primeru njune vrnitve v Španijo. Tožilec Pedro Crespo meni, da ustavno sodišče ne bi smelo začasno odpraviti naloga za prijetje, medtem ko preučuje njuno pritožbo in morebitno amnestijo. Tožilstvo trdi, da ne obstajajo pogoji za prekinitev aretacije, ki jo je odredil sodnik v postopku 'procés', dokler ustavno sodišče ne odloči, ali je mogoče amnestirati poneverbo.

Mjanmarske vojaške oblasti so pred naslednjim mesecem pomilostile ali opustile obtožbe proti 8.665 ljudem, ki so bili zaprti zaradi nasprotovanja vojaški oblasti.

Donald Trump je končal program Začasne zaščite (TPS) za Somalce v Minnesoti, po poročilu o prevarah pri socialni pomoči, ki naj bi financirale teroristične organizacije. Trump je guvernerja Minnesote, Tima Walza, obtožil, da je Minnesota središče pranja denarja, in trdil, da somalske tolpe ogrožajo državo, milijarde dolarjev pa naj bi manjkale. Walz na obtožbe ni odgovoril.

Špansko ustavno sodišče je sprejelo v obravnavo pritožbo Carlesa Puigdemonta proti odločitvi vrhovnega sodišča, da mu ne prizna amnestije za obtožbe o poneverbi. Sodišče ni ugodilo zahtevi za takojšnjo ukinitev pripornega naloga. Odločitev o pritožbi bo sprejeta po preučitvi stališča evropskega sodišča.