Profesor Bojan Pajtić je izjavil, da je režim izgubil večinsko podporo državljanov in se zanaša zgolj na represivne policijske ukrepe. Po njegovih besedah je režim angažiral posameznike iz kriminalnega podzemlja, ki v policijskih uniformah pretepajo državljane in študente.
Nemško vlado je prizadelo odloženo glasovanje o izbiri ustavne sodnice, potem ko so desničarski aktivisti in mediji sprožili kampanjo proti kandidatki Frauke Brosius-Gersdorf, ki se sedaj mora braniti pred obtožbami in lažmi. Medtem je zvezna dežela Porenje-Pfalz zaostrila pogoje za dostop do javnih služb, sklicujoč se na boj proti skrajno desni stranki AfD. Ta poteza, ki uvaja eno najstrožjih ureditev preverjanja ustavne zvestobe v državi, vpliva tudi na antifašistične skupine, gibanja za solidarnost s Kurdistanom in leve sindikaliste, kar obuja stare konflikte med državo in določenimi civilnodružbenimi skupinami.
V Združenih državah Amerike so se pojavile razprave po domnevnem političnem atentatu na mladega konservativnega organizatorja in medijsko osebnost Charlieja Kirka. Po poročilih naj bi ga ubil 22-letni 'antifašist'. Dogodek je sprožil odzive, vključno z izjavami o možnih resnih posledicah. Razprave se osredotočajo na naraščajočo politično polarizacijo in vlogo univerz pri spodbujanju ideologij, ki vodijo v nasilje.
Delegaciji SOBNOR-a in NOR-a sta v Lazinah položili vence v spomin na 52 mladih žrtev zločina, ki so življenje izgubile pred 81 leti zaradi svojega svobodoumlja in antifašizma. Medtem je Mrdak izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnega prikrivanja največjega ekološkega incidenta v Črni Gori, kjer so onesnažene podzemne vode in reka Ćehotina, kar je povzročilo čezmejni vpliv. Kritiziral je "gromozansko tišino" pristojnih, ki kaže na željo po prikrivanju primera.
Nemška državljanka, znana kot "Free Maja", je bila zaprta na Madžarskem, kar švedski mediji izpostavljajo kot premik v represiji proti antifašističnemu gibanju v Evropi. V Italiji pa je skupina Parroquianos Sin Fronteras proslavila hrano kot simbol boja in spomina na antifašistične vrednote, s poudarkom na njeni vseevropski povezanosti.
Predsednik občine Nikšić, Marko Kovačević, je bil kmalu zaslišan v primeru, ki je bil proti njemu uveden zaradi izzivanja nacionalne, rasne in verske nestrpnosti, vendar je obravnava še vedno blokirana, saj tožilstvo čaka na odločitev skupščine. Medtem je bil Raketić iz občine Andrijevica obtožen privatizacije lokalne skupščine, saj naj bi odšel na bolniško, da bi se izognil razrešitvi, nato pa je napovedal še dopust, da se pobuda za njegovo razrešitev ne bi uvrstila na dnevni red.
Zveza združenj borcev NOR-a in antifašistov Črne gore (SUBNOR) je ostro obsodila javno obnovo četništva in parastose Draži Mihailoviću, označivši jih za udar na antifašistične temelje države. SUBNOR je pozval državne organe, naj uporabijo zakonodajo in pokažejo moč ter odgovornost. Antifašisti so še posebej obsodili prisotnost podpredsednika vlade in predsednika občine Nikšić na komemoraciji četniškemu vodji, kar kaže na ponovno pojavljanje četniške ideologije v javnem prostoru.
Organizacija STEGA je obeležila 81. obletnico tragičnega dogodka, ko je na Lazinah izgubilo življenje 52 mladih antifašistov. Poudarili so pomen spomina na žrtve, med katerimi so bili tudi mladoletni in ženske, še posebej v času, ko se poskuša izenačevati zločince in morilce s črnogorsko antifašistično mladino. Sporočili so, da ne bodo molčali pred tistimi, ki ponovno priklicujejo čas zla.
Srbsko narodno vijeće (SNV) in Zveza borcev in antifašistov (SABA) sta v Banskem Grabovcu pri Petrinji ob spomeniku NOB-ja obeležila obletnico prve oborožene akcije banijskih partizanov in spomin na žrtve fašističnega terorja med 24. in 26. julijem 1941. Tam je bilo pobitih 1285 moških, žensk in otrok iz glinskega in petrinjskega območja. Predsednik antifašistov je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi proustaških pojav v družbi, ki so po njegovem mnenju po koncertu Marka Perkovića Thompsona "široko odprla vrata ustašizaciji Hrvaške" in so izven vseh kontrol.
V Fort Worthu v Teksasu se je v Burk Burnett Parku zbralo med 7.000 in 8.000 ljudi na protestu "Brez Kraljev", ki ga je organizirala progresivna skupina Indivisible 12. Protest je bil del podobnih shodov. Izkazalo se je, da je bil to največji protest v zgodovini mesta. V Boci Raton na Floridi je na shodu "Brez Kraljev", ki so ga organizirali prostovoljci, prav tako zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili svoje mnenje o aktualnih vprašanjih.
Avstrijski mediji poročajo o policijskem posredovanju na koroškem spominskem kraju Peršmanhof, posvečenem žrtvam nacističnega terorja. Zeleni so operacijo obsodili kot "nesprejemljiv spominsko-politični prelom jezu", medtem ko portal Falter.at dodaja, da je policija preiskala območje Gedenkstätte. Kritike na račun policijskega delovanja, ki naj bi bilo nesorazmerno, so se hitro razširile in sprožile vprašanja o dogajanju v južni Koroški.
Srpsko narodno vijeće (SNV) in Zveza antifašističnih borcev in antifašistov Hrvatske so v Srbu obeležili 84. obletnico vstaje naroda Hrvatske. Na ljudskem zboru v Srbu je predsednik Antifašistične lige Zoran Pusić izpostavil, da velik del politikov ignorira trend relativizacije ustaštva. Franjo Habulin, predsednik Zveze antifašističnih borcev, je poudaril, da so se borci v Srbu in Brezovici borili za svobodo proti okupatorjem in njihovim služabnikom. Na dogodku je bilo slišati, da antifašizem ni in ne pomeni odpor hrvaški državi.
Aktivisti v Novem Sadu so prekrili žaljiv grafit, ki je bil namenjen študentki Mili Pajić iz organizacije Študenti proti avtoritarni oblasti (STAV). Namesto tega so grafit preimenovali v "Mila Pajić heroina!", poslikali pa so ga tudi z antifašističnimi simboli. Med akcijo so držali transparent z napisom "Vratiće se Valter, nosiće brushalter".
Zukan Helez, namestnik predsedujočega sveta ministrov Bosne in Hercegovine ter minister za obrambo, se je udeležil današnjega obeleževanja 84. obletnice vstaje naroda Bosne in Hercegovine v Gornjem Vakufu. Poudaril je pomen antifašizma za ohranjanje multietničnosti in suverenosti BiH ter pozval k ohranjanju spomina na preteklost kot opomin prihodnjim generacijam.
V hrvaškem saboru je potekala razprava o antifašizmu, na kateri so poudarili, da ustaštvo ne dopušča izjem in da je družba postala plodna tla za ekstremizem. Na okrogli mizi "Ustaštvo nima 'ali'", ki sta jo organizirali poslanki Anka Mrak Taritaš in Dalija Orešković, so opozorili na nevarnost ustaštva. Hkrati pa je Lalić izrazil zaskrbljenost glede zdravja premierja in pomisleke o morebitnem nasledstvu Anušića, ki je užalil njega in njegove prijatelje.
Evropski parlament razpravlja o dveh različnih predlogih za odstavitev predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Medtem ko ji levi politični spekter v Evropskem parlamentu ne zaupa, je frakcija evropskih patriotov, vključno s FPÖ, vložila uradno zahtevo za nezaupnico. O tem bodo poslanci glasovali ta teden.
V Zagrebu je 10.000 antifašistov izrazilo svoje stališče proti pasivnosti oblasti do Palestine, militarizaciji družbe in revitalizaciji desnega ekstremizma. Opozorili so, da se fašizem ne napoveduje glasno, ampak ga je slišati, ko se antifašiste predstavlja kot sovražnike države. Članek se sprašuje, zakaj se danes sploh deklarirati kot antifašist, saj naj fašizma kot politične sile ne bi bilo več.
V štirih hrvaških mestih, Zagrebu, Rijeki, Puli in Zadru, je potekal protestni marš, ki ga je organizirala iniciativa Ujedinjeni protiv fašizma. V Zagrebu se je zbralo več kot 10.000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje nasilju, sovraštvu in strahu. Med protestom v Zagrebu je bil aretiran en mladenič.
Hrvaški mediji so poročali, da je bilo aretiranih pet oseb zaradi napada na udeležence antifašističnega marša v Rijeki, ki je potekal v nedeljo. Policija je identificirala več oseb v povezavi s protipravnim vedenjem.
Neznani vandali so v Splitu na spomeniku Prvemu splitskemu partizanskemu odredu v četrti Plokite izpisali ustaška simbola "U". Spomenik je bil poškodovan že večkrat, zadnjič pred tednom dni. Regionalni mediji poročajo, da gre za še enega v nizu napadov na to obeležje antifašističnega boja.
Desnosredinsko
Kontradiktorno
15. nov 22:04
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.