Astrofiziki s Harvarda, med njimi profesor Avi Loeb, trdijo, da medzvezdno telo 3I/ATLAS, ki dosega hitrost okoli 60 km/s (245.000 km/h), verjetno ni naravnega izvora, temveč je delo Nezemljanov. To domnevo utemeljujejo z nekaterimi nenavadnimi lastnostmi objekta, ki po njihovem mnenju težko nastanejo naključno. Kritiki te teorije jo označujejo za nesmiselno.
Laboratorij za solarno astronomijo je poročal o dvojni močni bliskavici razreda M na Soncu, ki je bila zaznana v območju 4274. Bliskavica je sledila obdobju relativnega zatišja na Soncu.
Ekipa astrofizikov s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je s pomočjo Nasinega teleskopa James Webb odkrila aktivno supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju. Odkritje so objavili na spletnih portalih Delo, 24ur in Siol.
Laboratorij za solarno astronomijo IKI RAN je sporočil, da so 4. novembra zvečer zaznali izbruh razreda X1.8 na Soncu. Izbruh se je zgodil pod kotom 55-60 stopinj glede na Zemljo.
Novembra 2025 bo nebo nad Veliko Britanijo osvetlila »Bobrova luna«, ki bo druga od treh zaporednih, izjemno svetlih polnih lun. Opazovalci neba bodo lahko uživali v tem nebesnem spektaklu, ki bo viden s prostim očesom.
V ponedeljek zgodaj zjutraj so na Soncu zaznali močan izbruh najvišjega razreda X, je sporočil glavni specialist centra za vremenske razmere "Fobos" Mihail Leus.
Medzvezdni objekt 3I/ATLAS, ki so ga odkrili julija, je pri približevanju Soncu izvedel nenavadne manevre. Znanstveniki iz Laboratorija za reaktivni pogon NASA to pripisujejo ne-gravitacijskemu pospešku. Astronom Avi Loeb domneva, da bi pospešek lahko povzročila 'neznana sila', ki deluje na objekt.
Znanstveniki so opazili najsvetlejši izbruh supermasivne črne luknje doslej, ki sveti z močjo deset bilijonov Sonc. Izbruh je bil opazen že leta 2018 s kamero v observatoriju Palomar v Kaliforniji. Takšni izbruhi svetlobe in energije nastanejo zaradi prepletenih magnetnih polj ali motenj v vročih plinskih diskih, ki obkrožajo črne luknje, in pomagajo raziskovalcem razumeti črne luknje.
Članek na drpippa.substack.com obravnava dirko za Helij-3, redke zemeljske elemente in vpliv teh elementov na geopolitiko. Odkritje v članku na zerohedge.com razkriva, da medzvezdni objekt 3I/ATLAS sprošča velike količine vode, kar znanstveniki težko pojasnijo. Dva članka na theblogginghounds.com razkrivata, da bo medzvezdni obiskovalec 3I/ATLAS razkril svojo pravo naravo oktobra 2025, medtem ko trenutno izbruha vodo kot gasilna cev, kar izziva razumevanje galaksije.
Kitajski znanstveniki so s pomočjo visokogorske opazovalnice LHAASO odkrili, da imajo mikrokvazarji, sistemi, sestavljeni iz črne luknje in zvezde spremljevalke, ključno vlogo pri nastanku visokoenergetskih kozmičnih žarkov v Rimski cesti. Zaznavanje gama sevanja iz teh objektov je omogočilo boljše razumevanje ekstremnih fizikalnih procesov v sistemih črnih lukenj, pri čemer so opazili pet mikrokvazarjev, vključno s sistemom SS 433, kjer energija protonov presega en Petaelektronvolt.
Znanstveniki so s pomočjo teleskopa Daniel K. Inouye Solar Telescope neposredno opazovali torzijske Alfvénove valove, ki se vrtinčijo skozi Sončevo korono. Ti magnetni valovi, napovedani že pred več kot 80 leti, bi lahko pojasnili, zakaj je korona milijone stopinj bolj vroča od Sončeve površine. Odkritje potrjuje dolgoletno teorijo in ponuja vpogled v procese, ki poganjajo Sončevo korono.
Inštitut za uporabno geofiziko je poročal o štirih sončnih bliskih razreda M, ki so jih zaznali na Soncu 10. decembra. Prvi blisk, M1.5, je bil zabeležen ob 02:27 po moskovskem času v skupini sončnih peg 4296 (S18W46) in je trajal 20 minut. Vsi štirje bliski so se pojavili v največjem kompleksu peg v tem letu, ki vključuje območja 4294, 4296 in 4298.
Nenavadne lastnosti kometa 3I/Atlas so spodbudile ugibanja, da bi lahko bil umetnega izvora. Astrofizik s Harvarda in številni uporabniki družbenih omrežij so izrazili sume, da ne gre za naravni pojav, ampak za nekakšen 'vanzemeljski matični brod'.
Slovenski dijaki so na 18. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike v Mumbaju v Indiji dosegli izjemen uspeh. Osvojili so tri zlate, eno srebrno in eno bronasto medaljo, kar predstavlja največji ekipni dosežek Slovenije na tem tekmovanju doslej.
Zemljo je zajela planetarna magnetna nevihta, pri čemer so posamezni izbruhi dosegli raven G3 (močna). To so sporočili strokovnjaki Laboratorija za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti. Vzrok za nevihto je oblak sončne plazme.
Podjetje SpaceX je po več neuspešnih poskusih uspešno izstrelilo raketo Starship. Deseti testni polet je vključeval izstrelitev v vesolje, kjer je raketa razporedila makete satelitov Starlink. Prva stopnja rakete se je uspešno vrnila, medtem ko je druga stopnja eksplodirala ob koncu poleta. Starship je zasnovan za prevoz astronavtov na Luno in Mars.
Astronomsko opazovanje oddaljenega vesolja je prineslo presenetljive rezultate. Raziskovalci so odkrili najmanj 300 šibkih, a nenavadno svetlih objektov, kar postavlja pod vprašaj dosedanje teorije o zgodnjem nastanku zvezd. Poleg tega so nove analize skrivnostnega medzvezdnega objekta 3I/ATLAS razkrile, da gre verjetno za redek majhen komet, ki nepričakovano oddaja velike količine plinov. Medtem ko se LIGO sooča z grožnjami zaprtja, je več kot podvojil svoje odkritje črnih lukenj.
Avstrijska astrofizičarka Lisa Kaltenegger je prejela Carl Sagan Medal, nagrado, ki jo podeljuje oddelek za planetarno znanost (DPS) pri American Astronomical Society (AAS) za izjemno znanstveno komunikacijo. 48-letna znanstvenica je bila nagrajena za svoj prispevek k razumevanju in navduševanju nad planetarno znanostjo.
Astronomi so zaznali trk dveh črnih lukenj z izjemno natančnostjo, kar omogoča jasnejši vpogled v naravo teh vesoljskih posebnosti. Dogodek potrjuje dolgoletne napovedi Alberta Einsteina in Stephena Hawkinga. Zaznan je bil najglasnejši signal gravitacijskega valovanja doslej, ki je bil označen kot GW250114, deset let po prvem preboju. Dogodek je potrdil Einsteinovo relativnost in Hawkingov izrek obzorja.
Sredina
Zanesljiv vir
11. sep 19:06
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.