Poljski astronavt Sławosz Uznański-Wiśniewski se je vrnil z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in prestaja preglede ter rehabilitacijo v centru Evropske vesoljske agencije (ESA) v Nemčiji. Njegov uradni zdravnik misije IGNIS, Alessandro Alcibiade, je razkril podrobnosti o prvih dneh po povratku. Uznański-Wiśniewski, drugi Poljak v vesolju in prvi na ISS, se bo po rehabilitaciji v Kölnu vrnil na Poljsko. O svoji misiji IGNIS in življenju v vesolju bo spregovoril v intervjuju za TVP Info.

Mirovni korpus v Washingtonu, D.C. je 20. julija 1969, ko so prvi astronavti pristali na Luni, zaposloval žensko kot uradnico za Tunizijo. Neil Armstrong, prvi človek na Luni, se je rodil 5. avgusta 1930 v Wapakoneti v Ohiu in umrl 25. avgusta 2012. Bil je sin Stephena in Viole (Engel) Armstrong. Poročil se je s Carol (Hel).

Papež Leo XIV. je ob 56. obletnici pristanka človeka na Luni obiskal vatikanski astronomski observatorij v Castel Gandolfu. Ob tej priložnosti se je papež tudi pogovoril z astronavtom Buzzem Aldrinom, edinim preživelim članom posadke Apollo 11, ki je 20. julija 1969 pristala na Luni.

Neil Armstrong in Edwin 'Buzz' Aldrin sta 20. julija 1969 postala prva človeka, ki sta stopila na Luno. To se je zgodilo po tem, ko sta pristala na njeni površini v lunarnem modulu Apolla 11. Današnji dan, 20. julij 2025, je 201. dan leta, preostalih je še 164 dni.

Študentje Teksaške krščanske univerze so razvili poseben šiv, ki preprečuje vdor luninega prahu v astronavtske uniforme. Hkrati je desetletni Elijah Silva iz Hemeta uspešno zaključil NASA Space Camp v Huntsvillu v Alabami, ki že več kot 42 let navdihuje mlade raziskovalce. Ta mednarodno priznani program je izobrazil več kot milijon udeležencev.

Trije kitajski astronavti so ostali ujeti v orbiti, potem ko je njihovo povratno kapsulo domnevno poškodoval vesoljski odpadek. Kitajska vesoljska agencija preiskuje incident in še ni znano, kako dolgo bo trajala zamuda pri vrnitvi posadke misije Shenzhou 20.

Ameriška vesoljska agencija NASA načrtuje ambiciozno misijo, ki bo leta 2026 pomenila najdaljše vesoljsko potovanje v zgodovini Združenih držav Amerike s človeško posadko. Vodja agencije Bill Nelson (napačno naveden kot Jared Isaacman v nekaterih poročilih) je napovedal, da bo posadka v okviru tega podviga poletela v bližino Lune in dosegla točko, ki je najbolj oddaljena od Zemlje doslej. Projekt se osredotoča na vrnitev pilotiranega plovila v Lunino orbito, kar predstavlja ključni korak v sodobnem raziskovanju vesolja. Misija leta 2026 bo služila kot preizkus zmogljivosti za dolgotrajna bivanja v vesolju in tehnološki temelj za prihodnje odprave na Mars. Cilj agencije je utrditi vodilno vlogo ZDA pri raziskovanju globokega vesolja, hkrati pa zagotoviti varno vrnitev astronavtov na Zemljo po končanem obhodu Lune.

Misija Artemis II, ki jo načrtuje NASA, naj bi v začetku leta 2026 popeljala štiri astronavte na Luno, kar bo prvi polet s posadko na ta naravni satelit po več kot 50 letih. Misija bo trajala deset dni in bo odprla pot za vrnitev ljudi na Lunino površje. Poveljnik misije Reid Wiseman je izrazil navdušenje nad prihajajočim potovanjem, ki bo astronavte popeljalo dlje, kot je kdajkoli stopila človeška noga.

Poljski astronaut Sławosz Uznański-Wiśniewski je izrazil pripravljenost na vstop v Evropski korpus astronavtov, če bo sprejeta ustrezna odločitev. Poudaril je, da bi rad prispeval svoje izkušnje, pridobljene med misijo IGNIS in 17-letnim delom na vesoljskih tehnologijah, tudi v svoji domovini. V luči njegovih dosežkov bo na Beneškem bienalu arhitekture 26. julija predstavljen umetniško-vesoljski projekt Jana Świerkowskega, ki je nastal v pogojih, podobnih vesoljski izolaciji, pod okriljem Evropske agencije za vesolje.

Prihodnja Nasina misija na Luno bo vključevala nemškega astronavta, ki bo tako postal prvi Evropejec, ki bo stopil na Luno. Kasneje naj bi se mu pridružili še astronavti iz Francije in Italije.

Leto 2026 bo po ocenah analitikov in tiskovnih agencij prelomno na več področjih, od vesoljskih raziskav do globalne politike in športa. Med najpomembnejšimi dogodki izstopa načrtovana Nasina misija Artemis 2, ki naj bi po več odlogih končno popeljala astronavte v Lunino orbito, kar predstavlja ključen korak k vnovičnemu pristanku človeka na Luni. Projekt, ki poteka v sodelovanju z zasebnim sektorjem, obeta novo dobo raziskovanja vesolja in utrjevanje ameriške prisotnosti v globokem vesolju. Na političnem prizorišču bodo v ospredju ameriške kongresne volitve, ki bodo potekale sredi mandata Donalda Trumpa. Ti volilni izidi bodo določili razmerje moči v kongresu in neposredno vplivali na Trumpovo sposobnost izvajanja zastavljene politike v drugi polovici njegovega mandata. Poleg političnih in znanstvenih mejnikov bo leto 2026 zaznamovalo tudi svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bodo skupaj gostile Združene države Amerike, Kanada in Mehika, kar bo prvič v zgodovini turnirja vključevalo tri države gostiteljice hkrati.

Nemški astronavt bo kot del misije Artemis poletel na Luno. Strokovnjaki iz Berlina in Brandenburga pojasnjujejo, da so misije na Luno sicer medijsko odmevne, vendar izjemno drage. Opozarjajo na potencialni pomen raziskovanja vodnega ledu na Luni in koristi, ki jih lahko prinese.

Anca Faur Aldrin, soproga ameriškega astronavta Buzza Aldrina, je umrla v starosti 66 let. Novico o njeni smrti je Aldrin objavil na svoji uradni Facebook strani, kjer je zapisal, da mu bo zelo manjkala. Umrla je v družbi moža in sina.

Po poročilih o poškodbi vesoljske ladje kitajskih astronavtov zaradi neznanega predmeta, se pojavljajo pozivi Elonu Musku, naj posreduje in reši astronavte, ki so ostali ujeti v vesolju. Svetovna javnost se združuje v želji, da bi Musk s svojo tehnologijo pomagal pri reševanju.

Ameriški znanstveniki so predstavili koncept izgradnje lunarnega vesoljskega pristanišča, ki bi ga gradili iz plošč, narejenih iz lunarnega regolita. Koncept predvideva uporabo lokalnih virov za gradnjo infrastrukture na Luni.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, s katerim je določil, da bo Rusija od leta 2026 dalje vsako leto med 6. in 12. aprilom obeleževala teden vesolja. Pobuda je namenjena krepitvi nacionalne zavesti o ruskih dosežkih v vesoljski tehnologiji in raziskovanju. Za predsednika organizacijskega odbora, ki bo skrbel za izvedbo dogodkov, je bil imenovan prvi namestnik predsednika vlade Denis Manturov. Odlok, ki je bil objavljen 29. decembra, vsebuje tudi priporočila voditeljem ruskih regij, naj zagotovijo izvedbo ustreznih dogodkov in akcij na lokalni ravni. Objava sovpada z nedavnim uspešnim lansiranjem rakete Sojuz, ki je v orbito utirila blok z 52 sateliti. Teden vesolja se bo zaključil 12. aprila, na dan, ko v Rusiji tradicionalno praznujejo dan kozmonavtike v spomin na prvi polet Jurija Gagarina v vesolje.

Francoska astronavtka Sophie Adenot se pripravlja na odhod na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) februarja 2026 v okviru misije Epsilon. Adenotova, ki bo druga francoska ženska v orbiti, bo na ISS izvajala različne znanstvene poskuse. Poudarila je, da bo s seboj vzela »del Francije v vesolje« in da je uresničitev njenih otroških sanj.

Trije kitajski astronavti so se po več kot šestih mesecih bivanja na vesoljski postaji Tiangong vrnili na Zemljo. Njihova vrnitev, prvotno načrtovana za 5. november, je bila preložena zaradi suma trka mikro-odpadkov s povratnim plovilom, ki je povzročil poškodbe.

Kitajska bo v svojo vesoljsko postajo Tiangong ta teden poslala novo posadko, vključno z najmlajšim astronavtom doslej in štirimi mišmi. Misija naj bi se začela 31. oktobra ob 23.44 po lokalnem času.

Roscosmos je objavil posnetke izkrcanja posadke Sojuza MS-27, ki jo sestavljajo ruska kozmonavta Sergej Rižikov in Aleksej Zubricki ter ameriški astronavt Johnny Kim, po njihovi vrnitvi z Mednarodne vesoljske postaje. Pristali so v regiji Žezkazgan v Kazahstanu.