Ruske sile so v petek izvedle silovit napad z balističnimi raketami na središče ukrajinskega mesta Harkov, pri čemer so zadele stanovanjsko območje. V napadu je bil popolnoma uničen petnadstropni stanovanjski blok, poškodovanih pa je bilo tudi več drugih stanovanjskih zgradb in trgovin. Po zadnjih podatkih ukrajinskih oblasti in poročanju lokalnih medijev je bilo v napadu ranjenih najmanj 30 ljudi, reševalne ekipe pa so še naprej odstranjevale ruševine in iskale morebitne preživele. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prek družbenih omrežij potrdil dogodek in obsodil napad na civilno infrastrukturo. Po navedbah guvernerja regije so ruske rakete povzročile obsežno razdejanje v mestu, ki je že dlje časa tarča nenehnega obstreljevanja. Gre za nadaljevanje ruske taktike napadov na urbana središča, ki povzročajo veliko gmotno škodo in številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Razmere v Harkovu ostajajo kritične, saj so prebivalci nenehno izpostavljeni nevarnosti novih zračnih napadov.

Iran je naj bi med nedavnim vojaškim spopadom z Izraelom izstrelil izstrelek s strelnim strelivom na izraelska stanovanjska območja, kar bi predstavljalo kršitev mednarodnega prava. Izraelska zračna obramba naj bi imela težave z iranskimi balističnimi raketami, ki naj bi bile opremljene s takšnimi bombami. Iranska revolucionarna garda je napovedala pripravljenost na soočanje z izraelskimi grožnjami o napadih na Iran.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Med tiskovno konferenco, na kateri je sodeloval tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, je Trump jasno poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri bombardiranju iranskih ciljev, če bo država poskušala obnoviti svoj program bogatenja urana ali razvoj balističnih raket. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih, da naj bi Teheran skrivaj oživljal svoje jedrske zmogljivosti, kar Washington razume kot neposredno grožnjo stabilnosti v regiji. Poleg jedrskega vprašanja je Trump pozornost namenil tudi notranjepolitičnemu dogajanju v Iranu, kjer potekajo obsežni protivladni protesti. Predsednik je prek družbenih omrežij sporočil, da so ameriške sile pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih demonstrantov. Uporabil je izraz, da je ameriška vojska "pripravljena in napolnjena" (locked and loaded), kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti za takojšen vojaški odziv v primeru nadaljnjega prelivanja krvi na iranskih ulicah. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je na grožnje že odzval, kar kaže na to, da diplomatski odnosi med državama ostajajo na najnižji točki. Trumpova administracija s temi izjavami potrjuje tesno vojaško zavezništvo z Izraelom, hkrati pa vzpostavlja pogoje za potencialno novo vojaško intervencijo na Bližnjem vzhodu, ki bi sledila preteklim zračnim napadom na iransko infrastrukturo.

Turčija je na mednarodni razstavi orožja IDEF 2025 v Istanbulu predstavila svojo prvo hiperzvočno balistično raketo Tayfun Block-4. Gre za nov tip oborožitve, ki kaže na napredek države na področju vojaške tehnologije.

Ruske sile so ponoči sestrelile 142 ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so bila tarča v evropskem delu Rusije in nad Črnim morjem. Medtem je bil ukrajinski Pavlohrad tarča največjega napada doslej, saj je bilo v šestih urah izstreljenih na stotine brezpilotnih letal in več balističnih raket. Gre za eskalacijo spopadov med državama.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o možnosti namestitve ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Medtem pa je ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco.

Rusija je v Belorusijo uradno namestila svoj najnovejši hipersonični balistični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Belorusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke mobilnih lanserjev na položajih, kar po mnenju vojaških analitikov pomeni strateški premik in širjenje ruskega jedrskega dosega globlje v Evropo. Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je potrdil, da so sistemi že stopili na bojno dolžnost, medtem ko zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da so rakete nameščene v bližini nekdanjega letališča na vzhodu države, kar v njihov doseg postavlja številna evropska mesta. Kljub uradnim objavam ukrajinski obveščevalni viri in neodvisni opazovalci izražajo dvom o polni operativnosti sistema na beloruskih tleh, saj posnetki po njihovem mnenju ne prikazujejo neposredno samih raketnih izstrelkov. Namestitev poteka v času stopnjevanih napetosti, ko se Rusija in Ukrajina medsebojno obtožujeta novih napadov na kritično infrastrukturo. Med novoletnimi prazniki so ruski droni poškodovali rafinerijo v Tuapseju, ukrajinska stran pa poroča o civilnih žrtvah v Odesi in Dnipropetrovsku po ruskih zračnih napadih. Ruski predsednik Vladimir Putin je namestitev orešnika, ki dosega hitrosti nad 10 mahov, označil za odgovor na zahodno dobavo orožja dolgega dosega Ukrajini. Moskva s tem krepi svojo doktrino jedrskega odvračanja, saj želi preprečiti napade na svoje ozemlje z raketami zveze NATO. Ta poteza dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji in povečuje pritisk na evropske zaveznice Ukrajine.

Donald Trump je nakazal, da bi podprl izraelsko vojaško posredovanje, če bi Iran obnovil svoj jedrski program. Opozoril je, da bo ZDA podprl nadaljnje vojaške akcije proti Iranu, če bo Teheran obnovil svoj jedrski program ali raketne zmogljivosti. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v "obsežni vojni" z ZDA, Izraelom in Evropo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je med obiskom holdinga Horizont ponovno izpostavil posledice ruskega napada z novim balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik na ukrajinsko mesto Dnipro. Po njegovih besedah je bil strateško pomemben industrijski kompleks Južmaš uničen v zgolj eni minuti. Lukašenko je poudaril, da je šlo za edinstveno in obsežno podjetje z globoko podzemno infrastrukturo, ki je bila zasnovana za preživetje jedrske vojne, vendar proti novemu ruskemu orožju ni imela možnosti. Ruska stran je napad na Južmaš izvedla novembra 2024 kot odgovor na ukrajinsko uporabo zahodnih raket dolgega dosega za napade na cilje znotraj ruskega ozemlja. Lukašenkove izjave prihajajo v času, ko so ruski sistemi Orešnik v okviru zavezniških jamstev domnevno že začeli opravljati bojno dežurstvo tudi na ozemlju Belorusije. Ukrajinska stran uradno sicer poroča o veliki škodi, vendar stopnje popolnega uničenja, ki jo navaja Lukašenko, neodvisni viri niso v celoti potrdili v takšnem obsegu.

Med srečanjem s premierjem Netanjahujem je Donald Trump ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa. Izjavil je, da bo ZDA »uničila« Iran, če bo ta obnovil jedrske objekte. Netanjahu naj bi v začetku prihodnjega tedna uradno zaprosil ZDA za pomoč pri nevtralizaciji grožnje iranskih balističnih raket.

Južna Koreja je sporočila, da je Severna Koreja izstrelila najmanj eno neidentificirano balistično raketo proti svojim vzhodnim vodam. Izstrelitev se je zgodila, medtem ko Severna Koreja stopnjuje testiranja, pogovori z Washingtonom in Seulom pa so prekinjeni. Do izstrelitve je prišlo nekaj dni po obisku Hegsetha.

V današnjih medsebojnih napadih med Ukrajino in Rusijo je prišlo do žrtev in poškodb. Ruski droni so v Ukrajini povzročili smrt ene osebe in poškodovali več drugih, pri čemer naj bi Rusija uporabila tudi balistično raketo. V ukrajinskem napadu na rusko regijo Belgorod sta umrli dve osebi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, kjer sta voditelja potrdila tesno zavezništvo in usklajenost glede bližnjevzhodne politike. Trump je med srečanjem ostro zagrozil Iranu z novimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj program balističnih raket. Ameriški predsednik je poudaril, da ZDA ne bodo dopustile groženj izraelski varnosti s strani iranskega režima. Obenem je Trump ponovil svojo neomajno zahtevo po popolni razorožitvi palestinskega gibanja Hamas, kar ostaja ključni pogoj za dolgoročno stabilizacijo območja Gaze. Srečanje se je odvilo v luči predhodnih prizadevanj za uveljavitev Trumpovega mirovnega načrta, ki vključuje amnestijo v zameno za izpustitev vseh talcev. Netanjahu, ki se doma sooča s sodnimi postopki, je v Trumpu znova našel močnega zaveznika, saj je ameriški predsednik že v preteklosti javno podprl njegovo politiko in ga označil za vojnega heroja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News izjavil, da Iran ponovno vzpostavlja proizvodnjo balističnih raket in oživlja svoj jedrski program. Po njegovih besedah so te dejavnosti Teherana neposredno povezane z vzroki, ki so junija 2025 privedli do dvanajstdnevne vojne med Izraelom in Iranom. Netanjahu je poudaril, da Izrael pozorno spremlja dejanja islamske republike, ki naj bi ponovno krepila svoje vojaške zmogljivosti kljub preteklim vojaškim posredovanjem. Izraelski premier je svoje opozorilo utemeljil s podatki o obnovi objektov, ki so bili tarča napadov v preteklosti. Po njegovih navedbah Teheran ne kaže znakov opuščanja svojih ambicij na področju raketne tehnologije dolgega dosega, kar v regiji znova stopnjuje napetosti. Izraelska stran ob tem opozarja na potrebo po mednarodni pozornosti in odločnem ukrepanju, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo Bližnjega vzhoda.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta med srečanjem na Floridi razpravljala o morebitnem vojaškem napadu na Iran v letu 2026. Po navedbah ameriških virov, na katere se sklicuje portal Axios, sta voditelja osrednjo pozornost namenila napredku iranskega jedrskega programa in razvoju balističnih raket, kar Izrael ocenjuje kot neposredno grožnjo svoji varnosti. Netanjahu je Trumpu prenesel zaskrbljenost glede zmogljivosti teheranskega režima, medtem ko je Trump opozoril, da bodo iranska dejanja povzročila resne posledice. Razprava predstavlja nadaljevanje zaostrovanja ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu po Trumpovem povratku v Belo hišo. Medtem ko Izrael išče trdna zagotovila za ameriško podporo pri uničenju iranske jedrske infrastrukture, Trumpova administracija uporablja ostro retoriko za pritisk na Teheran in palestinsko gibanje Hamas. Srečanje potrjuje strateško uskladitev med državama, ki bi lahko vodila do novega kroga destabilizacije v regiji, če se bosta strani odločili za uresničitev vojaških načrtov v prihodnjem letu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v intervjuju za ameriško mrežo Fox News ostro opozoril Iran pred nadaljevanjem proizvodnje balističnih raket in oživljanjem jedrskega programa. Netanjahu je poudaril, da bo Izrael v primeru iranskih dejavnosti ponovno ukrepal z vojaško silo, podobno kot v junijski operaciji. Po njegovih besedah Teheran že poskuša ponovno vzpostaviti ključne zmogljivosti, zato je pozval k strožjemu nadzoru in večjemu številu mednarodnih inšpekcij glede bogatenja urana. Izraelski premier je zatrdil, da si njegova država ne želi stopnjevanja napetosti, vendar bo delovala brez omejitev, če bodo ogroženi njeni varnostni interesi. Opozorilo prihaja v času povečanih regionalnih napetosti, kjer Izrael vztraja pri popolni opustitvi iranskih jedrskih ambicij. Netanjahu je poudaril, da so bili dosedanji ukrepi izraelskih in zavezniških sil uspešni pri onemogočanju iranskega vojaškega programa, vendar nevarnost ostaja realna.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla nove sankcije proti desetim posameznikom in podjetjem iz Irana in Venezuele. Ukrepi so usmerjeni proti akterjem, ki naj bi sodelovali pri proizvodnji, prodaji in izvozu iranskih brezpilotnih letalnikov ter balističnih raket. Ameriško ministrstvo za finance trdi, da so te entitete neposredno podpirale nedovoljeno trgovino z orožjem, kar ogroža svetovno varnost. Najnovejši ukrepi so del širše strategije stopnjevanja pritiska na Teheran in Caracas, saj Združene države Amerike obtožujejo oba režima nezakonitega sodelovanja na področju vojaške tehnologije. Sankcioniranim osebam in podjetjem je onemogočen dostop do ameriškega finančnega sistema, njihovo premoženje pod jurisdikcijo ZDA pa je zamrznjeno. Poteza je sledila poročilom o okrepljenem sodelovanju med državama, ki vključuje tudi neposredne dobave vojaške opreme v nasprotju z mednarodnimi omejitvami.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Kljub ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov, ki prepovedujejo prodajo orožja Iranu in vse dejavnosti, povezane z balističnimi raketami, Iran pospešeno obnavlja svoj program balističnih raket. Zahodne obveščevalne službe poročajo, da Iran pri tem dobiva pomoč od Kitajske, ki dobavlja prepovedane materiale. Ta prizadevanja potekajo kljub strogim omejitvam, ki jih je ZN ponovno uvedel prejšnji mesec.

Iran je napovedal oster odgovor na morebitne napade, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podprl morebitne izraelske udare, če Teheran zavrne nov jedrski sporazum. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril na nepremišljene grožnje ZDA. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad Trumpovimi izjavami. Iranski ambasador pri ZN je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil grožnje.