Več kot 15.300 sirskih beguncev v Libanonu je izrazilo zanimanje za vrnitev v Sirijo v okviru prostovoljnega programa, ki ga koordinira Agencija ZN za begunce. Libanon je 29. julija začel izvajati načrt "prostovoljne vrnitve", saj so se desettisoči beguncev že vrnili preko mejnega prehoda Jdeidet Yabous.

Libanonska vlada je v sodelovanju z libanonsko generalno varnostno direkcijo in sirsko državo sprožila prvo fazo načrta za vrnitev sirskih beguncev. Akcija poteka prek mejnega prehoda Masnaa, z zbirno točko v Bar Elias – na stadionu kluba Al-Nahda. Cilj je organizirana in varna vrnitev beguncev v Sirijo.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

V začasnem centru za pridržanje migrantov v kraju Agia v bližini Hanije na grškem otoku Kreta so v soboto opoldne izbruhnili siloviti nemiri. Po navedbah lokalnih oblasti in poročanju medijev se je spor vnel med skupinami različnih narodnosti, kar je preraslo v množični pretep. Zaradi lažjih poškodb so v bolnišnico v Haniji prepeljali med osem in dvanajst oseb, kjer so jim nudili prvo pomoč. Policija in obalna straža sta s hitrim posredovanjem uspeli umiriti razmere v objektu. Incident razkriva kritične razmere v prenapolnjenem centru, kjer je trenutno nastanjenih 471 oseb, večinoma moških. Razmere v objektu so po navedbah lokalnih virov nevzdržne, saj so kapacitete močno presežene. Glavni razlog za zadrževanje migrantov v neprimernih prostorih na Kreti so polne zmogljivosti drugih centrov v celinski Grčiji, predvsem v Malakasi in na severu države, kar onemogoča njihovo premestitev v primernejše objekte. Grško ministrstvo za pomorstvo situacijo spremlja, vendar ostajajo logistični izzivi pri premestitvah nerešeni.

Med Tajsko in Kambodžo je izbruhnil oborožen konflikt, ki naj bi se začel kot mejni spor. Spopadi potekajo od zore 24. julija, obe vojski sta se medsebojno obstreljevali, vključno z bojnim letalom F-16. Napetosti med državama na Indokitajskem polotoku so rasle mesece, zdaj pa se je položaj zaostril, kar je povzročilo beg tisočev ljudi.

Šest italijanskih uradnikov, vključno s pripadniki finančne policije in obalne straže, se bo moralo zagovarjati pred sodiščem zaradi tragičnega brodoloma begunskega čolna februarja 2023 ob kalabrijski obali. V nesreči v kraju Cutro je umrlo najmanj 94 ljudi, saj kljub klicem v sili nihče ni priskočil na pomoč. Incident je sprožil pravni postopek in preiskavo o domnevni nepomoči žrtvam.

Kljub obljubam Nemčije o sprejemu, številne afganistanske družine ostajajo v Pakistanu in so celo bile deportirane nazaj v Kabul, kjer živijo v nenehnem strahu. Čeprav nemška vlada obljublja pomoč, konkretni koraki še niso bili storjeni. Po dolgih letih čakanja nekatere afganistanske družine s potrjenim sprejemom končno dobijo priložnost za izselitev v Nemčijo, kar jim pogosto pomeni rešitev življenja. Nekateri so se preselili v Nemčijo s pomočjo sodnega sistema, vendar mnogi še vedno čakajo.

Tajska in Kambodža sta po večdnevnih smrtonosnih obmejnih spopadih, ki so terjali 36 življenj in razselili 150.000 ljudi, dosegli dogovor o premirju. Preboj naj bi bil posledica diplomatskih prizadevanj ZDA in Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). V času približevanja miru so priče poročale o begunski krizi in posledicah nasilja.

Angela Merkel je na dogodku v Augsburgu ponovila svojo podporo ženski na položaju zveznega predsednika Nemčije. Deset let po izreku svojega znamenitega stavka "Wir schaffen das" je dejala, da ni videla, kako težko je ljudi, ki morajo zapustiti državo, dejansko spraviti iz nje. Pri tem je tudi opozorila na nekatere prihajajoče izzive. Kritiki ji očitajo, da je s svojo politiko okrepila AfD.

Spletna stran sgtreport.com poziva k pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina zaradi podpore nasilnim protestom, pri čemer predlaga uporabo zakona RICO. Medtem so konservativci v ZDA izrazili ogorčenje nad poročanjem televizije ABC o strelcu iz Minneapolisa, pri čemer so poudarili, da je ABC izpustila ključno informacijo, da je imel strelec na orožju napis "Ubij Donalda Trumpa". Poročanje ABC je sprožilo val nasprotovanja med konservativci.

Na Poljskem se je razvnela polemika glede socialnih prejemkov za ukrajinske begunce, pri čemer je predsednik Karol Nawrocki vložil ugovor na vladni zakon o pomoči Ukrajini, ki naj bi zagotavljal prejemke, kot so otroški dodatek in socialna pomoč, do marca 2026. Medtem pa Madžarska grozi Ukrajini s prekinitvijo dobave električne energije, kar bi lahko povzročilo resne težave za Ukrajino.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Mineva deset let od začetka drugega vala begunske krize leta 2015. Število beguncev, ki so vstopili v Slovenijo, se je povečalo, potem ko je Madžarska oktobra zaprla mejo s Hrvaško, kar je povzročilo preusmeritev beguncev proti slovenski meji. Največ beguncev je v Slovenijo vstopilo v enem samem dnevu.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce, Filippo Grandi, svari, da bi lahko znatno zmanjšanje sredstev za humanitarno pomoč v novem proračunu povzročilo ponovitev begunske krize iz leta 2015. Opozoril je, da je bilo zmanjšanje pomoči sosednjim državam Sirije eden glavnih razlogov za migracije leta 2015, in pozval Bundestag k ukrepanju pred končnimi posvetovanji o proračunu.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da bi se morali sirski begunci, ki so se naselili v Nemčiji, vrniti v domovino, saj je vojna v Siriji končana. V nasprotnem primeru jim grozi deportacija.

Zaradi vojne v Sudanu je skoraj 12 milijonov ljudi beguncev, spopadi pa povzročajo smrtne žrtve, posilstva in poškodbe. Grozi lakota, 30 milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč. Evropa se na to krizo ne odziva ustrezno.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa se je v Damasku sestal z nemškim zunanjim ministrom Johannom Wadephulom, kjer so razpravljali o krepitvi dvostranskih odnosov in sodelovanju na različnih področjih. To je bil prvi obisk nemškega zunanjega ministra v Siriji po dolgem času, med pogovori pa so se dotaknili tudi vprašanja sirskih beguncev v Nemčiji.

Deset let po dogodkih na avtocesti A4, ko je v Avstrijo leta 2015 v času begunske krize preko Nickelsdorfa dnevno prihajalo med 5.000 in 20.000 migrantov, Hans Peter Doskozil (SPÖ) kritizira migracijsko politiko. Takratni direktor deželne policije je 27. avgusta 2015 skupaj z notranjo ministrico Johanno Mikl-Leitner (ÖVP) obiskal območje.

Ukrajina je potrdila, da so ruske sile vstopile v Dnjepropetrovsko oblast, osrednjo regijo, ki je bila doslej večinoma prihranjena pred intenzivnimi boji. Ruska vojska je dosegla pomemben napredek v vzhodnem industrijskem območju te regije in si prizadeva vzpostaviti oporišče. Medtem se četrto poletje vojne v Ukrajini nadaljuje, ruska ofenziva pa kljub prvotnim ciljem ni dosegla preboja.

Pred desetimi leti je velika begunska kriza pripeljala na tisoče ljudi v Avstrijo. Zaradi velikega števila beguncev sta Avstrija in Nemčija v noči na 5. september 2015 usklajeno odprli mejne prehode. Med begunci je bilo veliko ljudi iz Sirije, ki so bežali pred državljansko vojno. Nickelsdorf je postal ena ključnih lokacij za sprejem beguncev.