V Montpellierju je v 88. letu starosti umrl Francis Hallé, eden najpomembnejših francoskih botanikov in dendrologov, ki je svoje življenje posvetil preučevanju ter zaščiti tropskih gozdov. Hallé, ki je umrl 31. decembra okoli 23. ure, je bil svetovno znan po svojem pionirskem delu na področju arhitekture dreves in neutrudnem prizadevanju za ohranitev primarnih gozdov. Kot so sporočili iz združenja, ki nosi njegovo ime, je bil znanstvenik izjemno priljubljen tudi pri širši javnosti, k čemur so pripomogli njegovi pedagoški talenti in prepoznavne ilustracije narave. Halléjeva zapuščina obsega številne odprave in znanstvena dela, s katerimi je opozarjal na nujnost ohranitve biotske raznovrstnosti. Bil je ustanovni član združenja za ponovno vzpostavitev primarnega gozda v zahodni Evropi, s čimer je želel naravi vrniti prostor, ki ga ne bi motil človeški vpliv. Njegova smrt predstavlja veliko izgubo za svetovno znanstveno skupnost in okoljevarstvena gibanja, saj je veljal za glasnika neslišanih ekosistemov, ki se spopadajo s hitrim krčenjem in uničevanjem zaradi človekovih dejavnosti.

Najnovejša odkritja razkrivajo potencial tropske stročnice mucune za izboljšanje razpoloženja in hormonsko regulacijo, kar nakazuje na naraščajočo priljubljenost naravnih zdravil. Hkrati so bile identificirane štiri nove vrste "zombi" gliv Ophiocordyceps, ki manipulirajo z žuželkami. Te glive, znane po svoji sposobnosti povzročanja smrti žuželk na strateških lokacijah, imajo tudi farmakološki potencial in bi lahko služile kot biološka alternativa kemičnim pesticidom. V zgodovini so glive že imele ključno vlogo pri razvoju medicine, saj je odkritje penicilina, ki izvira iz gliv, začelo dobo antibiotikov.

Zimski meseci kljub hladnejšemu vremenu niso neprimerni za nakup novih sobnih rastlin, vendar zahtevajo posebno pozornost pri izbiri in začetni negi. Strokovnjaki svetujejo, da kupci pred nakupom temeljito pregledajo liste in kakovost prsti, saj so rastline v tem obdobju bolj izpostavljene temperaturnim šokom in škodljivcem. Ustrezna preverba stanja rastline v trgovini je ključna za uspešno prilagoditev na novo domovanje. Po prihodu domov je bistvenega pomena pravilno presajanje in izbira primernega mesta, ki rastlini zagotavlja dovolj svetlobe, a hkrati preprečuje neposreden stik s hladnim zrakom ali prepihom. Z upoštevanjem navodil o vlažnosti zemlje in izogibanju pretiranemu zalivanju v obdobju mirovanja se lahko ljubitelji zelenja izognejo najpogostejšim napakam, ki vodijo do propada rastlin v zimskem obdobju. Prispevek poudarja, da s pravilnim pristopom novi zeleni dodatki v stanovanju uspešno preživijo do pomladi.

Raziskovalna ekipa je med ekspedicijo v gozdovih Sumatre ponovno odkrila dolgo izgubljeno Rafflesia hasseltii, kar predstavlja znanstveno senzacijo.

Kraljevi botanični vrtovi Kew so odprli novo, ambiciozno atrakcijo, ki vključuje 6.500 novih rastlin in 35 dreves. Gre za enega njihovih najbolj vznemirljivih projektov v zadnjih letih, ki je javnosti predstavljen s čudovitimi prvimi fotografijami.

Raziskovalci so na francoskih Antilih odkrili več kot sto doslej neznanih vrst. Med odkritji so majhen beli škorpijon, na desetine insektov in rastlin. Najdbe so bile rezultat odprave na več manjših otokov južno od Guadeloupa, kjer so raziskovali biotsko raznovrstnost. Skupno so popisali približno 50 morskih živali, 30 novih rastlin in 40 insektov.

Pred več kot tremi desetletji so odkrili, a šele zdaj razglasili: na Bavarskem so našli novo mesojedo rastlino, imenovano bavarski rosnik. Gre za redko vrsto rosike.

Populacija močvirske orhideje se je v Veliki Britaniji povečala, kar je svetla točka v sicer 'ostro sliko' britanskih divjih rastlin, kot kaže najnovejši Rdeči seznam. Orhidejo, ki velja za 'lepo, a muhasto', je zdaj mogoče najti na sedmih lokacijah v Angliji in treh v Walesu.

Neznanci so iz Rombergparka v Dortmundu ukradli Titanovo korenino po imenu "David", ki je bila priljubljena zaradi svojega neprijetnega vonja. Botanični vrt se je po izgubi obrnil na policijo.

Na Havajih so našli izjemno velik list taro, ki meri kar 127 centimetrov. Obstaja možnost, da gre celo za rekordno velik list te rastline.

V Dortmundu, Nemčija, so iz botaničnega vrta Rombergpark ukradli gomolj redke rastline Amorphophallus titanum, znane po svojem neprijetnem vonju, ki spominja na gnijoče meso. Rastlina, imenovana David, tehta med 20 in 30 kilogrami.

V Bodenskem jezeru so ponovno odkrili vodno rastlino, znano kot ribja trava, ki je v tem jezeru ni bilo več od 90. let prejšnjega stoletja. Raziskovalka Almut Hanselmann z Univerze v Konstanci je rastlino odkrila med potapljanjem.

V parku v Rio de Janeiru je po več desetletjih prvič in zadnjič v življenju zacvetelo drevo talipot. To drevo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prinesel priznani brazilski krajinski arhitekt Roberto Burle Marx. Življenjska doba drevesa lahko traja od 40 do 80 let.

V tajvanskem Muzeju vodovodov Tainan so po tem, ko je julija orkan porušil drevo Podocarpus macrophyllus, odkrili nepričakovano presenečenje. Po odstranitvi drevesa in ohranitvi njegovega debla kot učnega pripomočka za ekologijo so delavci v notranjosti našli cvetočo orhidejo Oncidium.

Palme v Afriki, ki uspevajo v različnih okoljih od puščav do deževnih gozdov, se soočajo z upadom. Centralna Afrika ima največjo raznolikost s 52 vrstami, zahodna Afrika 38 in vzhodna Afrika 18. Botaniki so oblikovali vseafriško mrežo za preučevanje, zaščito in ohranjanje edinstvenih in redkih afriških palm, ki imajo ključno vlogo v prehrani, kulturi in preživetju lokalnega prebivalstva.

Potovanje lahko posameznika preseneti na nepričakovan način. Čeprav je popotnik pričakoval, da bo v središču pozornosti opazovanje živali, so ga najbolj navdušile rastline in botanična raznolikost.

Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala Karin Gross z Univerze v Salzburgu, je raziskala raznolikost cvetov znotraj ene same rastlinske vrste. V reviji PNAS so objavili, da podvojitve genov kalifornijskega maka vplivajo na velikost cvetov, medtem ko opraševalci vplivajo na njihovo obliko.

Mednarodna raziskovalna skupina je odkrila, da je sodobni krompir nastal zaradi naravnega križanja med rastlinami paradižnika in vrstami, podobnimi krompirju, v Južni Ameriki pred približno 9 milijoni let. To odkritje razkriva presenetljivo zgodovino izvora krompirja, ki je bil prvič udomačen pred približno 10.000 leti v Andih in je postal ključna poljščina po vsem svetu.

V botaničnem vrtu Univerze v Varšavi je drugič zacvetela rastlina Didiwidło olbrzymie, znana kot najbolj smrdljiva roža na svetu. Dogodek je mogoče spremljati v živo in preko spletnega prenosa. Zadnjič je ta rastlina cvetela leta 2021.