Argentinski finančni trgi so teden začeli z večjo stopnjo stabilnosti, potem ko je država izvedla obsežno poplačilo dolga v višini 4,2 milijarde dolarjev. Uradni tečaj in vzporedni tečaj »blue dollar« sta ostala tesno povezana, kar kaže na umiritev kratkoročnih pričakovanj vlagateljev. Ta poteza je podprla državne obveznice in znižala premije za tveganje, kar je v začetku ponedeljka prineslo stabilizacijo domačega pesa na ravni približno 1.464,5 za ameriški dolar. V nasprotju z dogajanjem v Argentini pa so na svetovnih trgih nastopili nemiri zaradi dogajanja v Združenih državah Amerike. Ameriške terminske pogodbe in dolar so izgubili na vrednosti po novici, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA izdalo sodni poziv Federal Reserve (Fed) in sprožilo kazensko preiskavo glede neodvisnosti te institucije. Ta preiskava je skupaj z naraščajočimi nemiri v Iranu sprožila val prodaj ameriškega premoženja, kar je vlagatelje preusmerilo k zlatu, ki je doseglo nove rekordne vrednosti. Spremembe na Wall Streetu so hitro vplivale na globalno razpoloženje in zasenčile prvotno pozitivne novice iz Latinske Amerike. Medtem ko so evropski in azijski trgi beležili rast, so ameriška sredstva pod pritiskom, saj se vlagatelji spopadajo z negotovostjo glede prihodnje denarne politike in geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Cene plemenitih kovin bodo po napovedih analitikov banke ING v letu 2026 dosegle nove rekordne vrednosti. Glavni dejavniki, ki spodbujajo bikovski trend na trgu zlata, vključujejo neprekinjene nakupe centralnih bank, pričakovano znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) ter šibkejši ameriški dolar. Analitiki pričakujejo, da bo povprečna cena zlata v letu 2026 znašala približno 4.325 dolarjev za unčo, k čemur bodo prispevali tudi geopolitična tveganja in povečano povpraševanje po skladih, ki kotirajo na borzi (ETF). Trg srebra prav tako ohranja močno podporo, saj so se cene v zadnjem obdobju znatno zvišale, kar odraža širše zaupanje vlagateljev v plemenite kovine kot varno zatočišče v času svetovne negotovosti. Poleg monetarne politike Združenih držav Amerike na trg vplivajo tudi trgovinski spori pod vodstvom predsednika Trumpa in vprašanja glede neodvisnosti Feda. Vlagateljem se svetuje previdnost, saj visoka nihajnost cen zahteva strateško prilagajanje portfeljev v prihodnjih dveh letih.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Par NZD/USD se je okrepil na skoraj 0,5850 zaradi pričakovanj glede znižanja obrestnih mer v ZDA in skrbi glede neodvisnosti Federal Reserve. Ameriška gospodarska rast v tretjem četrtletju je presegla pričakovanja in dosegla 4,3 odstotka na letni ravni. Donald Trump je izrazil mnenje, da bi moral predsednik Federal Reserve podpreti nižje obrestne mere in se uskladiti z uspešnostjo trga. Trgovanje na Wall Streetu je bilo umirjeno pred prazničnimi zaprtji, trgi pa so pričakovali nove podatke o ameriškem gospodarstvu.

Cena zlata na svetovnih borzah se je v sredo, 31. decembra 2025, znižala, kar odraža nestanovitnost na trgu plemenitih kovin ob koncu leta. Po najnovejših podatkih je vrednost unče zlata padla za približno 0,99 odstotka in dosegla raven 4296,35 ameriškega dolarja. Nekateri borzni viri navajajo nekoliko drugačne vrednosti, vendar vsi potrjujejo negativen trend; po drugih poročilih se je cena znižala za 0,24 odstotka oziroma za 10,28 dolarja na 4341,45 dolarja za unčo. Znižanje cen plemenitih kovin vpliva na globalne investicijske tokove, saj vlagatelji prilagajajo svoje portfelje ob zaključku poslovnega leta. Analitiki opozarjajo, da so takšna nihanja običajna, vendar ostajajo cene zlata v primerjavi s preteklimi obdobji na relativno visokih ravneh. Padec cen vpliva tudi na lokalne trge, vključno z iranskim, kjer so v preteklosti že beležili nenadne spremembe vrednosti kovancev in zlata, kar povzroča negotovost med tamkajšnjimi trgovci.

Na iranskem finančnem trgu so v torek, 6. januarja 2026, zabeležili zgodovinske premike, saj je vrednost domače valute strmoglavila, cene žlahtnih kovin pa so dosegle nove rekorde. Ameriški dolar je na prostem trgu dosegel vrednost 146.500 iranskih rialov, kar odraža visoko stopnjo inflacije in nezaupanje v lokalno valuto. Zaradi negotovosti so se vlagatelji zatekli k nakupu zlata, kar je ceno 18-karatnega zlata potisnilo na 16.445.000 rialov za gram. Izjemno rast so zabeležili tudi pri zlatnikih, kjer je cena kovanca Emami narasla na 169.140.000 rialov. Različni viri s teheranskega trga poročajo o rahlih nihanjih med uradnimi in tržnimi tečaji, vendar vsi potrjujejo trend izjemne rasti cen. 24-karatno zlato se je povzpelo celo na 21.796.000 rialov, kar predstavlja neverjeten preskok v primerjavi s preteklimi obdobji. Analitiki te premike pripisujejo širšim gospodarskim pritiskom in nestabilnosti na trgu v prosti prodaji.

Vrednost plemenitih kovin na svetovnih borzah je v četrtek, 1. januarja 2026, zabeležila rahel upad, medtem ko so bili objavljeni tudi najnovejši tečaji kriptovalut. Cena za unčo zlata se je znižala za 0,12 odstotka oziroma za 5,31 ameriškega dolarja, s čimer se je trgovanje ustavilo pri vrednosti 4.310,89 dolarja. Ta premik kaže na nadaljevanje nihanj, ki so bila opazna že ob koncu preteklega leta. Kljub majhnemu dnevnemu padcu cene zlata ostajajo na razmeroma visokih ravneh v primerjavi z zgodovinskimi povprečji. Analitiki spremljajo te spremembe v luči širših gospodarskih gibanj in povpraševanja po varnih naložbah. Poleg plemenitih kovin so vlagatelji pozornost namenili tudi trgu digitalnih valut, kjer so bili objavljeni sveži podatki o vrednostih najpomembnejših kriptožetonov, ki v novem letu ostajajo pomemben del globalnega finančnega portfelja.

V Iranu so se zvišale cene zlata in kovancev. Cena 18-karatnega zlata je dosegla 12 milijonov 205 tisoč tomanov na gram, cena novega kovanca pa 126 milijonov 300 tisoč tomanov.

V Iranu so cene zlata in kovancev padle. Cena novega zlatnika je danes, 1. januarja 2026, znašala 144 milijonov tomanov, cena starega pa 139 milijonov tomanov.

Na teheranskem trgu so se v sredo, 31. decembra 2025 (10. dej po iranskem koledarju), cene zlata in zlatnikov ponovno zvišale, pri čemer je imamijski zlatnik dosegel vrednosti med 152 in 154 milijoni tomanov. Kljub manjšemu dnevnemu nihanju in občasnemu padcu za 0,97 odstotka, trend rasti ostaja izrazit. Cena za gram 18-karatnega zlata se je ustalila pri 14.536 tomanih, kar potrjuje močan pritisk na iranski plemeniti kovinski trg. Analitiki pripisujejo tovrstno rast vztrajni inflaciji in devalvaciji nacionalne valute, kar vlagatelje sili v iskanje varnejših naložb. Trg v Teheranu ostaja nestabilen, vendar z jasno dinamiko rasti cen vseh vrst kovancev, vključno z eno-, pol- in četrt-zlatniki. Ta trend se neprekinjeno stopnjuje že od novembra, kar kaže na poglobljeno gospodarsko negotovost v regiji.

Na teheranskih trgih se je zvišala cena zlata in kovancev, kar kaže na nestabilnost gospodarskih razmer v Iranu.

Iranska cena 18-karatnega zlata je danes, v nedeljo, 16. Azarja 1404, dosegla 12.554.400 tomanov, medtem ko je cena kovanca "Emami" narasla na 131.660.000 tomanov.

Cene zlata so se v ponedeljek, 15. decembra 2025, v Indiji zvišale. Cena 24-karatnega zlata je 13.390 rupij na gram, medtem ko 22-karatno zlato, ki se pogosto uporablja za nakit, dosega 12.274 rupij na gram. Cena srebra je 200,90 rupij na gram.

Ob prazniku Dhanteras 2025 so cene zlata v Indiji dosegle rekordne vrednosti, kar je povzročilo povečanje povpraševanja po lahkem nakitu, kovancih in digitalnem zlatu. Kljub visokim cenam je nakupovalno razpoloženje ostalo pozitivno, podprto s strahom pred zamudo (FOMO) in povečanim razpoložljivim dohodkom zaradi davčnih olajšav. Cene zlata so se v zadnjem mesecu dvignile za 18 %, kar predstavlja povečanje za 20.073 rupij na 10 gramov. Zlato je pred Dhanterasom doseglo rekordnih 134.800 rupij na 10 gramov, kar je vplivalo na previdnost pri nakupovanju, čeprav se zlatarji pripravljajo na naval v zadnjem trenutku.

Na trgu v Teheranu so se v torek, 4. decembra 2025, podražile cene zlata in kovancev.

V Iranu je 18. decembra 2025 cena 18-karatnega zlata na prostem trgu dosegla 12,781 milijona tomanov na gram, medtem ko je cena novega kovanca "Bahar Azadi" znašala 134 milijonov tomanov.

V ponedeljek, 20. oktobra 2025, je cena zlata Antam v Indoneziji padla za 13.000 rupij na 2.415.000 rupij na gram, kar je manj od prejšnje cene 2.428.000 rupij na gram. Analitiki napovedujejo, da bi cena zlata lahko dosegla 3 milijone rupij na gram.

Cena 18-karatnega zlata je bila danes 13.263.000 tomanov na gram, cena novega kovanca pa 138.300.000 tomanov.