Poljski senat je sprejel pomembne zakonodajne spremembe, ki vplivajo na področje davka na dediščine in darila. Zakon je bil sprejet z 83 glasovi za, tremi vzdržanimi in brez glasov proti. Hkrati je senat predlagal dopolnitve k zakonu, ki zvišuje zgornjo mejo državnih proračunskih izdatkov za socialno gradnjo. Te dopolnitve so namenjene povrnitvi prvotnega besedila zakona, kot ga je vlada predložila Sejmu, kar med drugim pomeni črtanje parkirnih normativov iz tako imenovane posebne stanovanjske zakonodaje.

Romunska državljanka iz Sibiuja, ki je obtožena, da je leta 2024 s pomočjo medicinske sestre umorila svojo mater, je na pritožbenem sodišču v Alba Iulii neuspešno izpodbijala odločitev o priporu. 38-letnica naj bi materi sistematično dajala močna pomirjevala, po njeni smrti pa razprodala družinsko premoženje in se preselila v Dubaj. Preiskovalci trdijo, da je bil motiv za dejanje prevzem dediščine v vrednosti približno milijon evrov. Sodišče je po zaslišanju v četrtek zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo ukrep preventivnega pripora. Obtoženka je bila v domovino vrnjena po izročitvi iz Združenih arabskih emiratov, kjer je bivala po domnevnem zločinu. V preiskavi so razkrili pretresljive podrobnosti o sodelovanju z medicinsko sestro iz bolnišnice v Cisnădieju, ki naj bi priskrbela usodna zdravila. Primer je v romunski javnosti sprožil buren odziv zaradi domnevne hladnokrvnosti storilke in zlorabe medicinskih pripomočkov za izvedbo umora. Organi pregona nadaljujejo z zbiranjem dokazov o finančnih transakcijah in prodaji nepremičnin, ki jih je obtoženka izvedla takoj po materini smrti, preden je zapustila državo.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je napovedala pripravo zakonskega predloga za reformo davka na dediščino, ki se osredotoča na pravičnejšo porazdelitev premoženjskega bremena. Glavni cilj predloga je uvedba višjih davčnih stopenj za ekstremno visoke dediščine in milijonska premoženja, ki so bila po mnenju stranke doslej obdavčena prenizko. Po trenutnih navedbah SPD bi s tem zmanjšali družbeno neenakost, saj se pogosto dogaja, da prejemniki velikih premoženj državi ne plačajo sorazmernega deleža dajatev. Kljub prizadevanjem za strožjo obdavčitev posameznikov pa načrt SPD predvideva določene izjeme. Stranka želi zaščititi podjetniški sektor, zato bodo premoženjske vrednosti operativnih podjetij v okviru reforme predvidoma obravnavane ugodneje. S tem ukrepom želijo preprečiti negativne vplive na gospodarsko dejavnost in ohraniti delovna mesta v družinskih podjetjih, hkrati pa zagotoviti, da bi bogati posamezniki h kapitalski stabilnosti države prispevali večji delež.

Nemški igralec, znan po vlogi v priljubljeni seriji Lindenstraße, se je v televizijski oddaji Bares für Rares spopadel z razočaranjem, ko so strokovnjaki ocenili njegove domnevne dragocenosti. Družinske dediščine, ki jih je igralec podedoval po svoji babici in jih imel za vredne starine, so se izkazale za ponaredke. Namesto pričakovanega izkupička od prodaje starinskih predmetov je strokovna analiza razkrila, da gre le za poceni imitacije brez znatne tržne vrednosti. Incident v oddaji, kjer ljudje prodajajo svoje starine in zbirateljske predmete, je poudaril tveganja pri ocenjevanju predmetov brez predhodnega strokovnega mnenja. Čeprav je igralec v studio prišel z optimizmom in upanjem na uspešno prodajo, so mu izvedenci pojasnili, da predmeti niso pristni. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost nemških medijev, saj gre za znan obraz z nemške televizije, ki je odkrito pokazal svojo zmoto glede vrednosti babičine zapuščine.

Legendarna francoska igralka in modna ikona Brigitte Bardot, ki je svojo filmsko kariero nepričakovano končala leta 1973, ostaja v središču javnega zanimanja zaradi podrobnosti o svojem premoženju in načrtih za dediščino. Bardotova je v svoji aktivni dobi nastopila v 47 filmih, svetovno slavo pa si je pridobila kot seks simbol šestdesetih let prejšnjega stoletja z nepozabnimi vlogami v filmih, kot sta In Bog je ustvaril žensko ter Don Juan. Kljub zgodnjemu umiku iz sveta filma je njeno premoženje ostalo znatno, k čemur so prispevale avtorske pravice in preudarno upravljanje z ugledom, ki ga je zgradila kot ena najbolj prepoznavnih osebnosti evropske kinematografije. Poleg igralskih dosežkov je Bardotova v zadnjih desetletjih znana predvsem po svojem neomajnem aktivizmu na področju pravic živali, ki mu posveča večino svojega časa in sredstev. Vprašanje njene dediščine vzbuja zanimanje javnosti predvsem zaradi njene odločitve, da sredstva nameni ciljem, ki so zaznamovali njeno življenje po koncu filmske poti.