Peter Thiel, kontroverzni milijarder, soustanovitelj PayPala in Palantirja ter eden prvih investitorjev v Facebook, postaja ključna figura pri preoblikovanju politične agende desnice v ZDA. Čeprav ni najbolj prepoznaven v javnosti, ga nekateri označujejo za strateškega igralca, ki bo morda celo izbiral prihodnje voditelje in s tem vplival na 'Trampovo Ameriko'. Thiel je znan kot samooklicani 'tehnološki konservativec', katerega vpliv sega daleč preko Silicijeve doline v samo srce ameriške politike.

V Čilu je 26. julija 2025 prišlo do političnega dogovora med Krščansko demokracijo in Komunistično stranko, kar predstavlja novost v političnem okolju, ki ga sicer zaznamuje vzpon skrajne desnice. Hkrati so se predsedniki Gabriel Boric, Pedro Sánchez, Lula, Gustavo Petro in Yamandú Orsi srečali na iberskem vrhu z geslom »Demokracija vedno«, kjer so potrdili svojo zavezanost obrambi demokracije.

Po izčrpavajoči rekonstrukciji poljske vlade so se pojavili dvomi o tem, ali bo ta poteza ustavila desnico pri prevzemanju oblasti. Medtem ko Kamila Gasiuk-Pihowicz iz Državljanske koalicije ocenjuje, da je čas za "prestavitev v višjo prestavo", druga stran političnega spektra meni, da se državni aparat vedno bolj zaveda posledic kršenja zakona. Pojavlja se tudi vprašanje, ali bo moral Donald Tusk, če želi zmagati na volitvah leta 2027, spremeniti strategijo in ne le načrt za preživetje.

Župan Cannesa, David Lisnard, je pozval desne stranke k enotnosti pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Meni, da bi se desnica lahko strinjala o desetih ukrepih za 'obnovo države'. Lisnardova strategija temelji na skupnem programu, ki naj bi združil desne sile za prihodnje volitve.

Predsednik senata Ignazio La Russa je na ceremoniji Ventaglio izrazil podporo prisotnosti Berlusconijev v politiki in dejal: »Berlusconijeve dobro vidim v politiki.« Hkrati je pozval deželnega predsednika Benečije Luko Zaio, naj ne ustanavlja lastne stranke. La Russa je tudi poudaril, da Donald Trump »nikoli ni bil referenčna točka za desnico«, in se zavzel za volilni zakon z preferenčnim glasovanjem.

V Boliviji je desnica zmagala na volitvah, kar je povzročilo premik v politični pokrajini. Levičarski Mouvement vers le socialisme (MAS) je doživel precejšen padec podpore, kar analitiki pripisujejo razočaranju nad stranko in njenim delovanjem, zlasti zaradi gospodarske krize od leta 2017 in zaznanih protidelavskih politik. To je privedlo do preoblikovanja politične levice in krepitve desničarske opozicije.

V Dubrovniku je potekala dvodnevna mednarodna konferenca "Make Europe Great Again", ki je zbrala (ultra)konservativne in (skrajno) desne organizacije ter stranke. Uvodni nagovor Stephena Nikole Bartulice je vključeval poziv k orožju in grožnje levičarjem, pri čemer je dejal, da bodo končali kot Antifa, če ne bodo utihnili. Na konferenci so razpravljali tudi o kulturni dediščini, tradiciji in vlogi družine v Evropi.

AfD Herford je po spornem nastopu Alexandra Eichwalda v Giessnu, ki je spominjal na Hitlerjev slog, izključila Eichwalda iz svoje frakcije. Grozi mu postopek izključitve iz stranke. Njegov govor je zasenčil sam kongres in sprožil številne odzive, zato si stranka prizadeva za njegovo izključitev.

Predsednik stranke Dom in nacionalno zbiranje (DOMiNO), Mario Radić, je napovedal oblikovanje nove desne politične platforme. Radić si prizadeva za sodelovanje s stranko Most, izključuje pa sodelovanje z levimi političnimi opcijami. Platforma naj bi predstavljala zametek nove politične sile.

Predsednik Hrvatskih suverenista, Marijan Pavliček, je izjavil, da Domovinsko gibanje ne bo podpisalo memoranduma o političnem sodelovanju desnih strank, ker naj bi se 'prodali za Judove srebrnike'. Vrata za sodelovanje ostajajo odprta Mostu in Tomislavu Jonjiću.

Abigail Spanberger, demokratska kandidatka za guvernerko Virginije, je izjavila, da ne bo nasprotovala prizadevanjem demokratske zakonodaje za preoblikovanje kongresnih okrožij. Zohran Mamdani, kandidat za župana New Yorka, pa kaže smernice, kako bi demokrati lahko ponovno pridobili volivce.

Alexander Eichwald, kandidat za mladinsko organizacijo nemške skrajno desne stranke AfD, je s svojim govorom, ki je spominjal na Adolfa Hitlerja in Josepha Goebbelsa, presenetil mnoge. Stranka AfD ga je zaradi tega izključila.

Več kot tri mesece po poskusu atentata na desničarskega aktivista Charlieja Kirka se je njegova organizacija Turning Point USA sestala na svojem letnem srečanju. Ton je oster, saj se tri leta pred naslednjimi predsedniškimi volitvami postavlja vprašanje Trumpovega naslednika.

V pričakovanju nadaljnje rasti podpore desničarskim strankam po Evropi se napovedujejo strožji ukrepi glede prebivanja in državljanstva, spodbude za repatriacijo ter omejitve števila tujih prebivalcev. Te spremembe bodo oblikovale imigracijske trende na celotnem evropskem kontinentu do leta 2026.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

Zgodovinar Sven Milekić poziva k odločnejšemu nasprotovanju ulični desnici, vključno s klicanjem policije in zavračanjem prekinitev dogodkov. Poudarja, da ne smemo prepuščati terena in da je treba problematične vrednote izločiti iz javnega prostora. Medtem pa se je Hrvatica, ki se je preselila v Zagreb, ob vselitvi v novo stanovanje soočila z močnim vonjem plina, zaradi katerega si ni mogla umivati zob.

Vodja poslancev stranke LR in predsednik stranke Reconquête sta se srečala v sredo, so v petek sporočili iz njunih krogov. Srečanje naj bi bilo namenjeno razpravi o možnih desnih predizborih za predsedniške volitve leta 2027.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Ultradesničarski kandidat José Antonio Kast je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu in premagal levičarsko kandidatko Jeannette Jara. Njegova zmaga se šteje kot del trenda zmag desnice v Latinski Ameriki, vključno z Argentino. Jara je po porazu nagovorila svoje podpornike.

José Antonio Kast, desničarski politik, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu s približno 58 odstotki glasov. Kast nasprotuje pravici istospolnih parov do poroke in želi to pravico odvzeti.