Članka s portalov larepublica.ec in elnacional.com obravnavata težak boj narodov proti dolgotrajnim diktaturam v Latinski Ameriki. Poudarjata, da so diktature, kot so tiste na Kubi (več kot 66 let), v Venezueli (več kot 26 let), Nikaragvi (več kot 23 let) in Boliviji (več kot 20 let), povzročile, da so ujeti narodi preizkusili vse, da bi si povrnili svobodo, vključno s stalnimi obsodbami, opozicijo, dialogi, pogajalskimi mizami, volitvami in demonstracijami. Carlos Sánchez Berzaín iz Miamija, ZDA, je izpostavil to "neenako borbo".

Španska vlada načrtuje sprejetje zakona o transparentnosti, ki bo omogočil avtomatsko razkritje vseh dokumentov, starejših od 45 let, vključno z arhivi iz obdobja Francove diktature. Cilj je večja transparentnost po evropskem vzoru.

Sodišče v Čilu je odločilo, da morajo dediči nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta državi vrniti 16 milijonov dolarjev. Ta znesek naj bi Pinochet domnevno opljčkčal in imel na tajnih računih v tujini.

Španija se še vedno spopada s posledicami Francove diktature, vključno s poskusom državnega udara, množičnimi grobišči in umazano vojno. Dokumentarni film raziskuje, zakaj je 50 let po Francovi smrti še vedno veliko odprtih vprašanj in kako se država sooča s svojo preteklostjo.

V starosti 106 let je umrla Rosa Tarlovsky de Roisinblit, častna predsednica argentinske organizacije Abuelas de Plaza de Mayo, ki se posveča iskanju otrok, ukradenih med argentinsko diktaturo. Roisinblitova je več kot 20 let iskala svojega vnuka, Guillerma Roisinblita, ki ga je leta 2000 našla s pomočjo organizacije, ki jo je sama pomagala ustanoviti. Umrla je, ne da bi izvedela za usodo svoje hčerke.

Predsednik Trump je zagrozil z uvedbo novih carin in omejitvami izvoza državam, ki uvajajo digitalne davke ali regulacije, ki vplivajo na ameriška tehnološka podjetja. Posebej je omenil Združeno kraljestvo in Evropo. EU je odgovorila, da ima pravico do obdavčitve in regulacije tehnoloških podjetij in se ne bo pustila ustrahovati.

Leta po padcu diktatorja Bašarja al-Asada je v Siriji še vedno pogrešanih okoli 160.000 ljudi. Razkriti so bili posnetki mučenja in smrti iz sirskih zaporov, ki dokazujejo zločine diktature. Mednarodna preiskava razkriva več kot 10.000 primerov mrtvih in mučenih ljudi.

Zgodovinar Milivoj Bešlin je opozoril, da je oblast zmanjšala možnost demokratičnega in institucionalnega reševanja krize. Po njegovem mnenju iz diktature ni mogoče izstopiti civilizirano in to vedno ima svojo ceno. Bešlin je poudaril, da je režim sprožil spiralo nasilja, katere ustavitve ne morejo več nadzorovati. Družbene in politične protislovnosti se morajo reševati institucionalno in na volitvah.

Analitik ocenjuje, da ima gibanje MAGA težave pri širitvi svoje baze, kar se je odrazilo na spominski slovesnosti Charlieja Kirka. Medtem pa je Donald Trump napovedal načrte o stacioniranju ameriške vojske v ameriških mestih za "usposabljanje", kar vzbuja zaskrbljenost glede prekomerne uporabe predsedniške moči.

Na dan žalosti se v Severnem Porenju-Vestfaliji spominjajo žrtev vojn in nasilja. Na vojaških pokopališčih in pokopališčih vojnih žrtev v tej nemški zvezni državi leži več kot 330.000 vojnih žrtev.

V Čilu se bodo državljani udeležili drugega kroga predsedniških volitev. Jeannette Jara, naslednica odhajajočega predsednika Gabriela Borica, se bo pomerila s kandidatom skrajne desnice Joséjem Antoniem Kastom, ki obuja spomin na diktaturo Augusta Pinocheta in velja za favorita.

Španija se pripravlja na 50. obletnico smrti diktatorja Francisca Franka. Analitiki opozarjajo, da je Franko, ki je s pomočjo Adolfa Hitlerja in Benita Mussolinija v španski državljanski vojni porazil republikansko vojsko in nato vladal kot diktator do svoje smrti leta 1975, v Španiji še vedno prisoten, ker se država ni resno spopadla s svojo mučno preteklostjo.

20. novembra 2025 je minilo 50 let od smrti španskega fašističnega diktatorja Francisca Franca. Kljub desetletjem od njegove smrti je vpliv njegove diktature še vedno čutiti v španski politiki in družbi. Njegova vladavina, ki je temeljila na krvi, terorju in prevladi razredov, je pustila trajne posledice, fašizem pa je treba premagati z nenehnim bojem delavskega razreda.

Petdeset let po smrti generala Franca se v Španiji med mladimi povečuje občudovanje do njega, kljub temu, da državo od leta 2018 vodi levica. Raziskava je pokazala, da več kot petina Špancev meni, da so bila leta diktature »dobra« ali »zelo dobra«. Strokovnjaki ta pojav pripisujejo pomanjkljivim znanjem o diktaturi.

José Antonio Kast, desničarski politik, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu s približno 58 odstotki glasov. Kast nasprotuje pravici istospolnih parov do poroke in želi to pravico odvzeti.

Donald Trump mlajši je med obiskom v Savdski Arabiji izrazil posmeh protestnikom "Brez kraljev" in pohvalil očetov poslovni pristop na Bližnjem vzhodu. Medtem v ZDA potekajo razprave o morebitnem tretjem mandatu Donalda Trumpa, pri čemer nekateri republikanci trdijo, da se Trump le šali glede kandidature leta 2028. Medtem se nadaljujejo politični spori, vključno z zaprtjem vlade in kritikami Trumpove administracije, vključno z njegovo uporabo družbenih medijev in financiranjem prenov Bele hiše.

Španija se ob 50. obletnici smrti diktatorja Franca še vedno spopada z dediščino njegovega režima. Socialna gibanja, ki so se desetletja borila proti diktaturi, so se med prehodnim obdobjem soočala z brutalno represijo državnega aparata, ki nikoli ni bil očiščen fašističnih elementov. Franco je bil predstavnik vojaške kaste in družbenega razreda, vključno z velikimi bankirji, industrialci in veleposestniki, ki so ga podpirali.

V Madridu je ob 50. obletnici smrti španskega diktatorja Francisca Franca potekal pohod stotin desničarskih protestnikov. Protestniki so demonstrirali proti španski ustavi in vzklikali fašistične parole, nosili pa so tudi zastave iz obdobja Francovega režima. Napovedan je bil tudi protiprotest.

Režiser Tarik Saleh, znan po filmu "Kairska zarota", se v svojem novem filmu "Orli republike" ponovno posveča političnim spletkam v Egiptu. Film, ki ga nekateri opisujejo kot briljantno politično satiro, spremlja igralca, ki mora upodobiti predsednika Al-Sisija v propagandnem filmu, pri tem pa se znajde v središču manipulacije, ki ga presega. Nekateri kritiki pa menijo, da satirični triler nima politične globine.

Film Agent secret, ki prihaja v kinematografe, je politična drama o diktaturi v Braziliji med letoma 1964 in 1985. V glavni vlogi blesti Wagner Moura, ki je prejel nagrado za najboljšega igralca na festivalu v Cannesu leta 2025. Film obravnava temno obdobje brazilske zgodovine skozi napeto zgodbo.