BMW je v drugem četrtletju 2025 zabeležil precejšen padec dobička. Münchenski proizvajalec avtomobilov je ustvaril približno 2,6 milijarde evrov dobička, kar kaže na znatno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Padec dobička je bil zaznan že v prvi polovici leta.

Indonezijska banka PT Bank Rakyat Indonesia (BRI) je v prvem polletju 2025 dosegla neto dobiček v višini 26,53 bilijona indonezijskih rupij. Podobno je tudi Bank Neo Commerce (BNC) poročala o 276,05 milijarde indonezijskih rupij čistega dobička v istem obdobju, po prejšnji izgubi. BRI je zabeležila zdravo rast depozitov in posojil, kar je podprto z učinkovitostjo in trajnostno preobrazbo. Banka je optimistična glede nadaljnje rasti.

Indosat Ooredoo Hutchison (IOH) je v drugem četrtletju 2025 zabeležil prihodke v višini 13,5 bilijona rupij, kar je le rahlo manj kot v prejšnjem četrtletju. Podjetje Bukalapak.com Tbk pa je v istem obdobju ustvarilo 355 milijard rupij čistega dobička, kar je 218-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim četrtletjem.

Dobiček avstrijskega energetskega podjetja Verbund se je v prvi polovici leta 2025 zmanjšal zaradi precej nižje proizvodnje električne energije iz vodnih virov, posledica česar je bila izrazita suša. Slabše poslovanje družbe OMV je prizadelo predvsem energetski sektor, medtem ko je kemijski sektor dosegel dobro uspešnost.

Komerční banka je v prvem polletju letošnjega leta povečala čisti dobiček za 37,5 odstotka na 8,9 milijarde čeških kron. Samo v drugem četrtletju je čisti dobiček narasel za 30,6 odstotka na 4,6 milijarde kron, kar je preseglo pričakovanja analitikov. Rast je predvsem posledica raztapljanja popravnih postavk. Poslovni prihodki banke so se povečali za 3,6 odstotka na 18,2 milijarde kron.

Tehnološka giganta Microsoft in Meta sta objavila impresivne finančne rezultate, ki so presegli pričakovanja analitikov. Microsoftov dobiček pred obdavčitvijo je dosegel 128,5 milijarde dolarjev, k čemur so pomembno prispevale storitve v oblaku, zlasti platforma Azure, in naložbe v umetno inteligenco. Tudi Meta, matično podjetje Facebooka, je zabeležila močno rast, saj je v drugem četrtletju 2025 njen promet narasel za 22 odstotkov na 47,5 milijarde ameriških dolarjev, čisti dobiček pa je znašal 18,3 milijarde dolarjev. Družba je po objavi rezultatov zvišala pričakovanja za prihodnje obdobje. Uspeh obeh podjetij poudarja močan vpliv tehnologije v oblaku in umetne inteligence na njihovo poslovanje.

Microsoft je objavil močno rast dobička v zadnjem četrtletju, predvsem zaradi rekordnih prihodkov v svoji diviziji za računalništvo v oblaku. Poročajo o skoraj 25-odstotnem povečanju dobička, kar je vrednost podjetja povišalo na več kot 4 bilijone dolarjev. Skupni dobiček je znašal 27,2 milijarde dolarjev pri prihodkih 76,4 milijarde dolarjev. Rast je bila po poročanju medijev močno pogojena tudi z umetno inteligenco.

Dobiček kavnega giganta Starbucks se je zmanjšal za 47 %, kar je predvsem posledica višjih stroškov in upočasnjene prodaje v ZDA. Kljub temu podjetje vztraja, da ti podatki ne odražajo napredka v načrtu preobrata poslovanja. Izvršni direktor Starbucksa je podrobno predstavil načrt za ponastavitev blagovne znamke, saj so prizadevanja za preobrat v tretjem četrtletju poganjala rast prodaje, ki je presegla pričakovanja. K temu je prispevalo tudi izboljšanje povpraševanja na Kitajskem ter naložbe v delovno silo in poslovanje trgovin.

Podjetje Precision Drilling je v drugem četrtletju zabeležilo nižji dobiček kot leto prej. Podobno se je dobiček indijske letalske družbe IndiGo v prvem četrtletju zmanjšal za 29 odstotkov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, prihodki pa so padli za skoraj 7,5 odstotka. Medletno je IndiGo poročal o 20,26-odstotnem padcu dobička v primerjavi z 2,729 milijarde rupij v enakem obdobju lani.

Nemški avtomobilski proizvajalec Mercedes-Benz je v drugem četrtletju in celotnem prvem polletju leta 2025 utrpel strm padec dobička. Podjetje je kot ključne dejavnike navedlo carine, manjši obseg prodaje in povezane stroške. Avtomobilska znamka je že poslabšala tudi celoletne napovedi glede prihodkov.

Delnice danskega farmacevtskega velikana Novo Nordisk, proizvajalca priljubljenih zdravil za hujšanje Wegovy in Ozempic, so strmoglavile za približno četrtino, potem ko je podjetje izdalo opozorilo o dobičku. Razlog za to je močna konkurenca in pojav generičnih zdravil na ameriškem trgu, kar je podjetje prisililo v znižanje napovedi dobička.

Italijanska banka Intesa Sanpaolo je v prvem polletju zabeležila izjemen neto dobiček v višini 5,2 milijarde evrov, kar je preseglo pričakovanja analitikov in pomeni 9,4-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je vplivalo na močan dvig vrednosti delnic banke, obenem pa so izboljšali tudi napovedi dobička za leto 2025, ki naj bi presegel 9 milijard evrov.

Več podjetij je objavilo svoje finančne rezultate in napovedi za drugo četrtletje 2025. Hershey Company, Scorpio Tankers, Kraft Heinz in Ardmore Shipping Corporation so razglasili četrtletne dividende. Kraft Heinz je hkrati objavil rezultate za drugo četrtletje in ohranil napoved za celo leto 2025. Altria je poročala o rezultatih za drugo četrtletje in prvo polletje ter zožila svoje smernice za celoletni zaslužek. Reynolds Consumer Products in Graham Holdings Company sta prav tako objavila svoje finančne rezultate za drugo četrtletje. BrainsWay in ZIM Integrated Shipping Services so napovedali, da bodo svoje rezultate objavili 13. oziroma 20. avgusta 2025.

Gradbeno podjetje ACS je v prvem polletju leta 2025 zabeležilo 450 milijonov evrov čistega dobička, kar predstavlja 8,1-odstotno rast glede na enako obdobje lani. K temu so pripomogli tudi novi podatkovni centri v ZDA. Skupina Visabeira je v prvem polletju povečala prihodek za 18 % na 1,3 milijarde evrov, kar je 203 milijone evrov več kot v enakem obdobju leta 2024, pri čemer je 95 % te rasti organske. EBITDA skupine je dosegel 156 milijonov evrov.

Špansko farmacevtsko podjetje Grifols je v prvem polletju leta 2025 s čistim dobičkom v višini 177 milijonov evrov preseglo tržna pričakovanja. Poleg tega je špansko podjetje Acciona v prvem polletju zabeležilo 526 milijonov evrov dobička, kar predstavlja 353-odstotno povečanje glede na enako obdobje lani in je 4,5-kratnik dobička iz prejšnjega leta.

Spotify je poročal o 12-odstotnem povečanju števila plačljivih naročnikov in 52,6-odstotni rasti poslovnega dobička. Kljub temu je poslovni dobiček ostal precej pod napovedjo 539 milijonov evrov, saj je podjetje napovedalo nižji dobiček od pričakovanega, kar je povzročilo padec delnic. Glavni razlog za slabše prognoze so bili višji davki.

Spotify Technology S.A. (NYSE:SPOT) je v središču pozornosti pred torkovo objavo zaslužka, kjer analitiki pričakujejo 2,19 USD dobička na delnico in 4,93 milijarde USD prihodkov. V prvem četrtletju je Spotify zabeležil 1,13 USD dobička na delnico, kar je bilo pod ocenami. Tilray Brands je poročal o padcu prihodkov od konoplje v četrtem četrtletju za 6 %, vendar je skupni prilagojeni EBITDA dosegel drugo najvišjo raven v zgodovini podjetja. Podjetje je v fiskalnem letu zabeležilo 821 milijonov USD neto prihodkov. Air Canada je v drugem četrtletju 2025 povečala operativne prihodke za 2 % na 5,632 milijarde USD, operativni dobiček pa je znašal 418 milijonov USD. Premium prihodki so se povečali za 5 %.

Poljske banke so v drugem četrtletju leta 2025 zabeležile rekordne dobičke, ki presegajo pričakovanja. Kljub znižanju obrestnih mer v marcu in juliju, kar se še ni odrazilo na rezultatih, ter visokim stroškom, povezanim s švicarskimi franki, je Bank Millennium dosegel neto dobiček v višini 331 milijonov zlotov. Analitiki so sicer napovedovali 11-odstotno medletno rast dobičkov za devet največjih bank na trgu.

Barclays je v prvi polovici leta 2025 zabeležil znaten skok dobička, in sicer za 28 % pred davkom, kar je preseglo 5,2 milijarde funtov, predvsem zaradi uspešnosti svoje investicijske banke. Po drugi strani pa je Banka Irske v prvi polovici leta zabeležila padec dobička pred davkom za več kot 34 % zaradi zmanjšanja obrestnih mer.

Hrvaška je v prvih šestih mesecih leta postala najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Bosne in Hercegovine, saj je skupni obseg trgovinske menjave dosegel 2,1 milijarde evrov. Izvoz iz BiH na Hrvaško se je v tem obdobju povečal za 18 odstotkov. Bosna in Hercegovina je prav tako zabeležila skupni obseg trgovine z Evropsko unijo v višini 8,3 milijarde evrov, pri čemer 70 odstotkov njenega izvoza odpade na trg EU. Medtem je 18 držav članic Evropske unije zaprosilo Evropsko komisijo za 127 milijard evrov ugodnih posojil iz novega sklada za nabavo orožja.