Češki državni proračun je preteklo leto končal s primanjkljajem v višini 290,7 milijarde čeških kron, kar je bistveno preseglo prvotno načrtovanih 241 milijard kron. Finančna ministrica Alena Schillerová je v torek sporočila, da gre za četrti največji primanjkljaj od nastanka samostojne Češke republike. Rezultat kaže na slabše proračunsko stanje v primerjavi z letom 2024, ko je primanjkljaj znašal 271,4 milijarde kron. Po navedbah opozicije je vlada pod vodstvom Petra Fiale prvič po šestnajstih letih presegla zakonsko določeno omejitev primanjkljaja, in sicer za približno 50 milijard kron. Finančna ministrica je izpostavila, da se je proračunski minus v primerjavi z letom prej povečal za skoraj 20 milijard kron, kar predstavlja odstopanje od zastavljenih fiskalnih ciljev države v letu 2025.

Bolgarski minister za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Atanas Zaprjanov je sporočil, da sta politična nestabilnost in odsotnost državnega proračuna za leto 2026 ustavili načrtovano posodobitev bolgarskih oboroženih sil. Čeprav so bili kazalniki za leto 2025 spodbudni, vključno z zmanjšanjem kadrovskega primanjkljaja v vojski za 4,3 odstotka in zaposlitvijo 1300 novih vojakov, trenutne razmere onemogočajo nadaljevanje ključnih projektov. Glavno oviro predstavlja nezmožnost najemanja posojil v okviru podaljšanega proračuna, kar neposredno vpliva na devet razvojnih projektov, ki čakajo na odobritev Evropske komisije. Zaprjanov je poudaril, da bo Bolgarija za črpanje predvidenih 3,26 milijarde evrov posojil potrebovala stabilno vlado in nov parlamentarni sklic, ki bosta potrdila finančne obveznosti. Do takrat bosta obrambni sektor in ministrstvo prisiljena počakati na razplet volitev, saj trenutna začasna makroekonomska podlaga ne dopušča novih dolgoročnih investicij ali dodatnega zaposlovanja v vojski. Minister je te navedbe podal ob tradicionalnem blagoslovu bojnih zastav, kjer je sicer izrazil optimizem glede dosežkov v preteklem letu.

Nekdanji češki premier in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je sporočil, da se na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2028 ne bo potegoval za položaj predsednika države. Babiš je svojo odločitev naznanil prek družbenega omrežja Instagram, kjer je poudaril, da se ne namerava ponovno spopadati s trenutnim predsednikom Petrom Pavlom, ki ga je premagal na volitvah pred tremi leti. Kot glavni razlog za svojo odločitev je navedel prepričanje, da se ključne spremembe dogajajo v spodnjem domu češkega parlamenta, zato bo njegovo politično delovanje usmerjeno predvsem tja. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov med Babišem in predsednikom Pavlom. Slednji je namreč v preteklosti že izrazil pomisleke glede Babiševega morebitnega ponovnega prevzema premierske funkcije zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov med vlogo podjetnika in politika. Babiševa odločitev, da opusti predsedniške ambicije, nakazuje na strateški premik gibanja ANO, ki se bo pod njegovim vodstvom očitno osredotočilo na zmago na parlamentarnih volitvah in poskus sestave prihodnje češke vlade, namesto na osvajanje gradu Hradčani.

Predsednik Donald Trump se je v torek sestal s predstavniki republikanske stranke v predstavniškem domu, da bi uskladili politično agendo ob začetku kritičnega leta vmesnih volitev. Srečanje na celodnevnem forumu o politikah je bilo namenjeno poenotenju stranke, ki bo odločala o poteku preostalega dela Trumpovega mandata. Razprave so se osredotočale na ključne zakonodajne prednostne naloge, ki bi lahko vplivale na volilni izid in prihodnjo sestavo kongresa. Hkrati se republikanska večina pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona sooča z resnimi operativnimi težavami zaradi nenadnega upada števila aktivnih poslancev. Po nenadni smrti kongresnika Douga LaMalfe in hospitalizaciji Jima Bairda po prometni nesreči se je republikanska večina skrčila na zgolj 217 proti 213. Ob upoštevanju notranjih razkolov, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti vodstvu, je sposobnost stranke za sprejemanje zakonodaje, vključno z nujnim zakonom o financiranju vlade, resno ogrožena. Situacijo dodatno zapleta pričakovana izvolitev demokratskega predstavnika v Teksasu, kar bo razmerje moči še bolj zaostrilo.

Češka finančna ministrica Alena Schillerová je javnosti predstavila rezultate državnega proračuna za preteklo leto, ki kažejo na poglobljen proračunski primanjkljaj. Čeprav je bil prvotno načrtovan primanjkljaj v višini 241 milijard kron, je ministrica že pred uradno objavo opozorila, da te meje ni bilo mogoče zadržati. Končni primanjkljaj bo po njenih besedah verjetno presegel celo raven iz leta 2024, ko je znašal 271,4 milijarde kron. Konec novembra je primanjkljaj znašal 232,4 milijarde kron, vendar se je v decembru zaradi tradicionalnega povečanja porabe dodatno poglobil. Ministrica je poudarila, da se bo nastali dolg pokril z dodatnim zadolževanjem države na finančnih trgih. Takšen razvoj dogodkov v Češki republiki sproža razprave o dolgoročni vzdržnosti javnih financ in vplivu rastočega dolga na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči preteklih let, ko so se decembrski primanjkljaji redno povečevali za približno 20 milijard kron.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Informatorka Rianne Letschert je v ponedeljek nadaljevala pogovore s predstavniki strank D66, CDA in VVD o oblikovanju nove nizozemske vladne koalicije. Ob začetku prvega delovnega tedna v novem letu je Letschertova poudarila, da bo prihajajoče obdobje odločilno za uspeh pogajanj. Stranke se trenutno osredotočajo na usklajevanje državnega proračuna, kar predstavlja eno ključnih točk razhajanj in hkrati osnovo za prihodnje sodelovanje. Poleg finančnih vprašanj informacijski proces vključuje tudi razpravo o morebitni širitvi koalicijskih pogovorov. Vodstva vpletenih strank morajo namreč oceniti, ali je v proces oblikovanja stabilne vlade potrebno vključiti še druge politične subjekte. Pogajanja potekajo v času, ko Nizozemska potrebuje trdno politično vodstvo za reševanje tekočih gospodarskih in družbenih izzivov, zato bo izid teh pogovorov vplival na politično stabilnost države v prihodnjem mandatu.

Nemški rdeči križ (DRK) je pozval k nujnemu povečanju sredstev za civilno zaščito in zaščito prebivalstva pred katastrofami. Predsednica organizacije Gerda Hasselfeldt je opozorila, da so trenutne zmogljivosti nezadostne za soočanje s sodobnimi grožnjami, kot so ekstremni vremenski pojavi in morebitni konflikti. DRK poudarja, da je za zagotovitev ustrezne varnosti državljanov potreben t.i. »veliki napor« s strani države, kar vključuje znatna finančna sredstva za opremo, usposabljanje in infrastrukturo. Po ocenah organizacije bi morala zvezna vlada v prihodnjih letih v ta namen nameniti milijardne zneske. Poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z vprašanji energetske varnosti in podnebnih sprememb, ki povečujejo tveganje za naravne nesreče. Hasselfeldtova je izpostavila, da civilna zaščita ne sme biti zapostavljena v primerjavi z vlaganji v vojaško obrambo, saj sta obe področji ključni za celovito varnost države. Organizacija zahteva dolgoročno strategijo, ki bi omogočila hitrejši odziv na krizne situacije in boljšo koordinacijo med različnimi ravnmi oblasti.

Predsednik iranske organizacije za načrtovanje in proračun Hamed Pourmohammadi je razkril podrobnosti državnega proračuna za prihajajoče proračunsko leto 1405. Osrednja novost predloga je povišanje praga za oprostitev plačila dohodnine, ki bo po novem znašal 40 milijonov tomanov mesečnega prihodka. Za dohodke v razponu med 40 in 90 milijoni tomanov je predvidena desetodstotna davčna stopnja. Vlada s temi ukrepi zasleduje cilj zaščite življenjskega standarda javnih uslužbencev in upokojencev, ki jih Pourmohammadi označuje za prednostno nalogo države. Poleg davčnih sprememb proračun prinaša tudi obsežno administrativno racionalizacijo. Vlada je iz proračuna odstranila 70 postavk in združila 56 drugih, kar nakazuje na poskus krčenja javne porabe in omejevanja proračunskega primanjkljaja. Pourmohammadi je ob tem opozoril, da so varčevalni ukrepi sprožili odpor v različnih sektorjih, vendar poudaril, da je brzdanje stroškov nujno za stabilizacijo gospodarstva. Ti ukrepi neposredno naslavljajo pretekla opozorila parlamenta glede inflacijskih tveganj, ki so v preteklosti že ovirala sprejetje proračunskih aktov.

Predstavniki mest Tajpej, Novi Tajpej, Keelung in Taoyuan so za 12. januar 2026 sklicali nujni sestanek, na katerem so obravnavali grožnjo prekinitve subvencij za priljubljene mesečne vozovnice TPASS. Težave so nastale zaradi političnega zastoja v tajvanskem parlamentu, kjer opozicija blokira sprejetje osrednjega državnega proračuna za leto 2026. Tajpejske mestne oblasti so sporočile, da trenutno uporabljajo preostala sredstva iz lanskega leta, ki pa bi lahko po nekaterih ocenah pošla že konec meseca, po bolj optimističnih napovedih svetnika Tseng Hsien-yinga pa bi ob potrditvi lokalnih sredstev sistem lahko deloval do marca. Župan Tajpeja Jiang Wan-an in predsednik mestnega sveta v Keelungu Tong Ziwei sta izrazila skrb za pravice delavcev in študentov, ki so odvisni od subvencioniranih prevozov. Mestne uprave vseh štirih vpletenih regij so poudarile nujnost tesnega sodelovanja, da bi preprečili izpad financiranja in zagotovili nemoteno delovanje javnega prometa kljub proračunski krizi na državni ravni. Situacija odraža širšo politično napetost v državi, kjer zakonodajna blokada neposredno vpliva na vsakodnevne storitve za državljane.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na letni konferenci za novinarje poudaril, da sta glavna cilja Srbije za leto 2026 ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljšega gospodarskega rezultata v zgodovini države. Konferenco so prenašali v živo na Prvem programu Radio-televizije Vojvodine.

Iranski parlament je opravil razpravo o predlogu proračuna za proračunsko leto 1405 po iranskem koledarju, pri čemer so se mnenja o njegovi učinkovitosti močno razhajala. Poslanec Hosein Samsami, član parlamentarne komisije za gospodarstvo, je ostro nasprotoval osnutku in opozoril, da bi lahko predlagani ukrepi sprožili nov val visoke inflacije. Po njegovih besedah proračun ne zagotavlja nujno potrebne gospodarske rasti in izboljšanja življenjskega standarda prebivalstva, kar bi lahko v prihodnjem letu privedlo do obsežnih socialnih nemirov. Nasprotno pa je predsednik organizacije za načrtovanje in proračun, Hamid Purmohamadi, zagovarjal vladni predlog in poudaril, da je osnutek zasnovan prav z namenom obvladovanja inflacijskih pritiskov. Zatrdil je, da je vlada močno omejila svojo porabo, da bi preprečila proračunski primanjkljaj. Purmohamadi je še dodal, da inflacija nastane le v primerih, ko so prihodki nerealno načrtovani, stroški pa neustrezno nadzorovani, čemur se želi trenutna administracija s tem dokumentom izogniti.

Predsednik Lai Čing-te je ob izjavi, da ne razume smisla ustavne obtožbe, dejal, da ni storil nič nezakonitega. Odzval se je na napoved opozicije, da bo 21. in 22. januarja potekala seja parlamentarne komisije, na kateri bo razpravljala o ustavni obtožbi in nanj naslovila vprašanja. Tajvanska ljudska stranka (TPP) mu je odgovorila, da se ne samo ne zaveda svojih napak, ampak se tudi ne posvetuje z večino volivcev. Opozicija je predsednika obtožila, da se mu ni problem ukvarjati z razrešitvijo, ko se to njej zahoče.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na petkovem sestanku vladne komisije za državna obrambna naročila sporočil, da je Ruska federacija v celoti izpolnila vse predvidene načrte dobave oborožitve za leto 2025. Po besedah podpredsednika so sredstva in viri za zagotavljanje vojaške opreme in specialne tehnike za leto 2026 že v celoti rezervirani in zagotovljeni. Manturov je poudaril, da so se na seji osredotočili predvsem na vprašanja pravočasnega izpolnjevanja urnikov dobave najbolj iskanih vzorcev orožja. Udeleženci srečanja so poleg poročil o trenutni realizaciji razpravljali tudi o logističnih in proizvodnih izzivih, ki jih prinaša leto 2026. Za vsa odprta vprašanja, ki bi se lahko pojavila med letom, so pristojna ministrstva in uradi že prejeli konkretne naloge in usmeritve. Ta objava sledi pozivu ruskega premierja Mihaila Mišustina k poostrenemu nadzoru nad izvajanjem državnih obrambnih naročil, kar kaže na strateško usmerjenost države v dolgotrajno krepitev vojaških zmogljivosti v kontekstu trajajočih konfliktov.

Predsednik Donald Trump je v petek dopoldan obiskal dobavitelja kamna na Floridi, kjer je osebno izbiral marmor in oniks za novo plesno dvorano Bele hiše. Material naj bi kupil na lastne stroške. Projekt, ki obsega 8.360 kvadratnih metrov, ostaja kontroverzen, saj ga nekateri vidijo kot uničevanje zgodovinske podobe Bele hiše.

Francoska agencija za upravljanje državnega dolga (AFT) je v torek napovedala, da si bo Francija v letu 2026 na finančnih trgih izposodila rekordnih 310 milijard evrov. Gre za najvišji nominalni znesek zadolževanja v zgodovini države, ki bo porabljen za financiranje proračunskih potreb in odplačevanje obstoječih obveznosti. Kljub temu da Francija trenutno nima potrjenega proračuna za leto 2026, bo zadolževanje omogočil poseben zakon, ki ga je v soboto razglasil predsednik Emmanuel Macron. Znesek 310 milijard evrov predstavlja približno 10 odstotkov francoskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v sorazmerju z deležem zadolževanja v letu 2025. Agencija AFT je ob tem poudarila, da se lahko načrtovani znesek še prilagodi glede na končno vsebino zakona o financah za leto 2026. Sredstva bodo pridobljena z izdajo srednjeročnih in dolgoročnih obveznic z dospelostjo enega leta ali več. Za primerjavo, v letu 2024 je neto zadolževanje znašalo 285 milijard evrov, v letu 2025 pa 300 milijard evrov, kar kaže na postopno naraščanje potreb po zunanjem financiranju drugega največjega gospodarstva v evroobmočju.

Tajvanski parlament se je znašel v političnem krču, saj opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) še naprej blokirata obravnavo osrednjega državnega proračuna za leto 2026. Generalna direktorica urada za proračun, računovodstvo in statistiko, Chen Shu-tzu, je v zakonodajnem yuanu opozorila, da je zaradi blokade onemogočena uporaba sredstev v višini 299,2 milijarde tajvanskih dolarjev. Od tega se 101,7 milijarde nanaša na nove projekte, ki jih država sploh ne more začeti izvajati, preostalih 180,5 milijarde pa predstavlja povečanja sredstev za že obstoječe programe. Posebej kritične so razmere na področju nacionalne varnosti, saj je blokiranih 78 milijard tajvanskih dolarjev obrambnih sredstev. Obrambno ministrstvo opozarja, da bo zastoj neposredno vplival na nabavo vojaške opreme, vzdrževanje obstoječih sistemov ter dopolnjevanje zalog goriva in streliva, kar je v času povečanih vojaških pritiskov s strani Kitajske izjemno tvegano. Poleg obrambe so ogroženi tudi ključni infrastrukturni projekti, vključno z gradnjo druge hitre ceste med mestoma Kaohsiung in Pingtung ter številne subvencije za lokalne skupnosti v skupni vrednosti 63,7 milijarde tajvanskih dolarjev.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v svojem letnem nagovoru javnosti izpostavil dva ključna cilja za leto 2026, ki sta ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje zgodovinsko najuspešnejših gospodarskih rezultatov. Vučić je leto 2026 označil za prelomno, saj državo po njegovih napovedih takrat čakajo najpomembnejše volitve v sodobni zgodovini, hkrati pa je presenetil z izjavo, da bi to lahko bil njegov zadnji tovrstni nagovor v vlogi predsednika republike. Napovedi o gospodarskem razcvetu prihajajo v času, ko se Srbija pod Vučićevim vodstvom sooča z naraščajočimi pritiski mednarodne skupnosti in notranjepolitičnimi izzivi, vključno s kritikami opozicije o izolaciji države. Predsednik je poudaril, da bo leto 2026 po vseh ekonomskih kazalnikih najboljše leto v zgodovini Srbije, pri čemer se zanaša na nadaljnjo krepitev vojske in strateško krmarjenje med interesi Washingtona, Bruslja in Moskve. Kljub optimizmu glede gospodarske rasti ostaja politična prihodnost države negotova, zlasti zaradi Vučićevih namigov o morebitnem odhodu s čela države pred iztekom mandata.

Podpredsednik poslanske zbornice češkega parlamenta Tomio Okamura je v svojem novoletnem nagovoru državljanom ostro nastopil proti nadaljnji vojaški podpori Ukrajini. Okamura je pozval češko vlado, naj namesto financiranja oboroženih sil sosednje države sredstva raje nameni za potrebe čeških družin, upokojencev in invalidov. Po njegovem mnenju so trenutni državni izdatki za ukrajinsko vojsko nesprejemljivi v luči domačih gospodarskih izzivov. Okamura je v videonagovoru poudaril, da bi morala biti prioriteta države blaginja lastnih državljanov, ne pa vpletenost v tuji konflikt. Njegove izjave odražajo naraščajoča politična razhajanja znotraj Češke republike glede dolgoročne vzdržnosti in obsega pomoči Kijevu. Kritika temelji na prepričanju, da država zanemarja socialno šibke skupine prebivalstva na račun geopolitičnih ciljev, kar v delu javnosti sproža razprave o pravični porazdelitvi proračunskih sredstev.