Observatorij Evropske centralne banke (ECB) je potrdil ugotovitev o nižjih povišanjih plač v evroobmočju za leto 2025, pri čemer so podatki zajeli približno 47 % zaposlenih. Medtem je Statistični urad Cipra objavil povprečne bruto mesečne plače za prvo četrtletje leta 2025, ki so znašale 2.509 EUR in so se na letni ravni zvišale za 5,4 %.

Banke v evroobmočju so v drugem četrtletju leta 2025 zaostrile kreditne standarde za potrošniška posojila, medtem ko so pogoji za podjetja ostali večinoma nespremenjeni. Kljub temu se je povpraševanje podjetij po kreditih v drugem četrtletju rahlo okrepilo, komercialni posojilodajalci pa pričakujejo nadaljnjo rast povpraševanja čez poletje. Prav tako je opazno močno povečanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih, kažejo raziskave Evropske centralne banke (ECB).

Povpraševanje gospodinjstev po stanovanjskih posojilih se je v Avstriji po zgodovinskem padcu v začetku leta 2024 v prvem polletju povečalo za 60 odstotkov, kar je povzročilo povprečno mesečno povpraševanje v višini 1,3 milijarde evrov. To povečanje je predvsem posledica padca obrestnih mer. Medtem ko je povpraševanje po stanovanjskih posojilih raslo, se je povpraševanje po kreditih s strani avstrijskih podjetij nadaljevalo.

Evropska centralna banka (ECB) je po osmih zaporednih znižanjih obrestnih mer na julijskem zasedanju prekinila ta cikel, ključno obrestno mero za depozite je ohranila pri 2 %. Banka je kot razlog navedla umirjanje inflacijskih pritiskov in rasti plač, a obenem izpostavila krepitev neugodnih globalnih pritiskov in negotovosti iz zunanjega okolja. Vodstvo ECB ostaja previdno glede konkretnih napovedi prihodnjih potez, pri čemer pozorno spremlja vpliv morebitnih novih ameriških carin na gospodarstvo območja evra.

Evro je zabeležil padec proti dolarju, saj je Evropska centralna banka (ECB) potrdila doseganje svojega inflacijskega cilja. Po objavi posodobljenih inflacijskih napovedi ECB je evro-dolar zблагодарение на nearly 0.1%. Zadnja anketa je pokazala, da so bile inflacijske napovedi revidirane navzdol za 0,2 odstotne točke tako za leto 2025 (s 2,2 % na 2 %) kot za leto 2027 (s 2 % na 1,8 %). ECB sicer predvideva nižjo inflacijo v eurozoni kot sprva pričakovano, stabilne cene in rast gospodarstva.

Evropski in ameriški borzni indeksi so zabeležili rast, ki jo poganjata optimizem glede skorajšnjega trgovinskega sporazuma med EU in ZDA ter pričakovanje odločitve Evropske centralne banke (ECB) o obrestnih merah. Medtem ko so cene nafte in pšenice porasle, je cena zlata padla. Vlagatelji pozorno spremljajo poteze ECB.

Christine Lagarde je opozorila, da bi vmešavanje Donalda Trumpa v delovanje ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) lahko imelo resne posledice za svetovno gospodarstvo. Poudarila je, da je neodvisnost Fed ključna in da bi Trumpov nadzor nad Fed predstavljal nevarnost. Dodala je, da si Trump prizadeva pridobiti večinski nadzor nad Fed s pomočjo zaveznikov.

Evropska centralna banka (ECB) se pripravlja na morebitno novo krizo državnega dolga v Evropi, saj strukturne težave ostajajo nerešene kljub prejšnjim intervencijam. Medtem se Združene države spopadajo z lastno fiskalno spiralo, saj je bruto dolg dosegel 37 bilijonov dolarjev, kar je enako skupnemu dolgu vseh drugih večjih razvitih držav. Bipartizanska pretirana poraba je državo pripeljala do točke, kjer že en sam odstotek povečanja povprečne obrestne mere državne obveznice povzroči povišanje dolga za stotine milijard dolarjev.

Evropska centralna banka (ECB) pospešuje uvajanje digitalnega evra, kar spodbuja tudi zakonodaja o stabilnih kovancih v ZDA. Medtem ko EU hitita z uvedbo, se pojavljajo pomisleki o stabilnosti in tveganju špekulacij. Christine Lagarde razmišlja o uporabi Solane kot osnove, kar po mnenju kritikov ogroža verodostojnost valute. Razprava se osredotoča na to, ali bo digitalni evro prinesel stabilnost ali pa bo postal vir tveganja in nadzora nad premoženjem državljanov.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB), Christine Lagarde, je v intervjujih za ameriške medije branila neodvisnost centralnih bank, posebej v Združenih državah Amerike, kjer predsednik Donald Trump že dlje časa pritiska na Federal Reserve (Fed) za znižanje obrestnih mer. Lagarde je opozorila, da je spodkopavanje neodvisnosti centralnih bank nevarno in da je ta neodvisnost ključnega pomena.

Francoska vlada je razpadla, kar je državo potisnilo v politični kaos v času, ko se sooča z velikimi gospodarskimi in varnostnimi izzivi. Predsednik Macron je izključil predčasne volitve. Poleg tega se pojavljajo kritike, da Macronova zapuščina ni 'start-up nacija', temveč 'vlade za eno minuto' in izigravanje ustave iz leta 1958.