Nobelov nagrajenec za fiziko, Didier Queloz, bo 30. septembra v Gradcu predaval o revoluciji eksoplanetov in možnosti življenja v vesolju. Queloz in Michael Mayor sta leta 2019 prejela Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje planeta zunaj našega osončja, ki kroži okoli zvezde. Njuna odkritja so pomembno prispevala k astronomiji in razumevanju vesolja.

Astronomi so odkrili zanimiv planetarni sistem z dvema eksoplanetoma, ki krožita okoli iste zvezde. Eden ima 24-urno orbito, medtem ko drugi, orjaški ledeni svet, potrebuje pet let za obkrožanje. Istočasno pa so z vesoljskim teleskopom Chandra X-ray opazovali eksoplanet, ki se krči in razpada, saj ga starševska zvezda bombardira s sevanjem, kar ne kaže dobre prihodnosti za ta mladi planet.

Astronomi so odkrili Zemlji podoben lavni planet s smrtonosno peturno orbito, katerega atmosfera je bila verjetno uničena zaradi zvezdnega sevanja. Medtem je Hubblov teleskop posnel prve slike skrivnostnega medzvezdnega objekta, ki potuje skozi naše osončje in bi lahko prinesel življenje iz oddaljenih svetov.

Astronomi so odkrili eksoplaneto TOI-1846 b, ki je skoraj dvakrat večja od Zemlje in ima štirikrat večjo maso. Kroži okoli rdeče pritlikave zvezde in oddaja nenavadne, ponavljajoče se signale, ki so pritegnili pozornost znanstvenikov. Hkrati so znanstveniki prvič uspeli zabeležiti trenutek nastajanja planetarnega sistema okoli mlade zvezde, podobne Soncu, in opazili prve sledi, ki se bodo razvile v planete.

NASA se pripravlja na izstrelitev vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman, ki naj bi bil ključen za reševanje največjih kozmičnih ugank in je bil označen za zlati rudnik podatkov. Medtem so astronomi, vključno z amaterji, že dosegli pomembna odkritja. Odkrit je bil transneptunski objekt 2020 VN40, ki je v nenavadnem gravitacijskem plesu z Neptunom, kar izziva pretekle ideje o zunanjem Osončju. Hkrati so amaterski astronomi presenetili strokovnjake z odkritjem plinastega velikana TOI-4465 b, ki je od Zemlje oddaljen približno 400 svetlobnih let, kar poudarja pomembno vlogo sodelovanja med amaterskimi in profesionalnimi znanstveniki pri raziskovanju vesolja.

Astronomi so s pomočjo teleskopa Gemini North fotografirali novo medzvezdno kometo 3I/ATLAS, ki je s 20 kilometri premera šele tretji tovrstni objekt, odkrit v našem osončju. Medtem so znanstveniki pri NASA-i v ozvezdju Lire, 154 svetlobnih let od Zemlje, odkrili eksoplanet TOI‑1846 b, ki spada v razred 'Superzemlja'. Ta planet privlači pozornost zaradi svoje velikosti, zgradbe in skrivnostnega ponavljajočega se signala.

Astronomka Lisa Kaltenegger, ki deluje v ZDA, meni, da je raziskovanje eksoplanetov naredilo velik preskok z ostrim očesom vesoljskega teleskopa James Webb. Po njenih besedah je sedaj načeloma mogoče najti življenje v vesolju. Raziskave, ki so bile prej nemogoče, so sedaj prešle na stran možnega.

Znanstveniki so v bližnjem zvezdnem sistemu L 98-59, ki ga sestavljajo zvezde rdeče barve, odkrili nov eksoplanet z zmernimi podnebnimi razmerami. Ta novoodkriti planet, poimenovan L 98-59 f, se nahaja v območju, ki bi lahko omogočalo obstoj življenja, in se pridružuje štirim drugim podobnim planetom v istem sistemu. Astronavti se zdaj sprašujejo, ali ima ta kamniti svet razvito atmosfero, kar bi dodatno povečalo možnosti za potencialno naseljivost.

Znanstveniki Nase so s pomočjo teleskopa James Webb odkrili nenavaden planet v obliki limone, ki ga še nihče ni videl. Planet ima atmosfero, sestavljeno pretežno iz helija in ogljika, kar izziva trenutne teorije o nastanku planetov. Teleskop Hubble pa je posnel trk dveh asteroidov v sistemu zvezde Fomalhaut, kar je redek dogodek. Poleg tega si znanstveniki prizadevajo z JWST zaznati atmosfere okoli eksoplanetov, da bi ugotovili, ali so potencialno primerne za življenje.

Irske astronome so sodelovale pri nepričakovanem odkritju novega planeta, imenovanega WISPIT 2b, ki je oddaljen približno 430 svetlobnih let. Planet, star približno pet milijonov let, je po ocenah plinski velikan, podoben Jupitru, in se nahaja v zgodnji fazi formacije okoli mlade zvezde, podobne Soncu. Raziskovalci z Univerze v Galwayu so sovodili mednarodno ekipo astronomov, ki je prispevala k tej izjemni najdbi.

Teleskop James Webb je omogočil vpogled v atmosfero eksoplaneta TRAPPIST-1 e, ki je oddaljen 40 svetlobnih let in je po velikosti podoben Zemlji. Znanstveniki preučujejo možnost prisotnosti tekoče vode in potencial za življenje na tem planetu. Čeprav so raziskave v teku, rezultati nakazujejo, da je atmosfera, bogata z dušikom, še vedno možna, kar bi omogočalo habitabilne pogoje. Raziskovalci iz Univerze v Bristolu prispevajo k razjasnitvi, ali je na površju prisoten globalni ocean ali ledena prostranstva.