Močno deževje je prizadelo Peking in okoliške regije na severu Kitajske, pri čemer je v mestu Chengde umrlo najmanj osem ljudi. Poplave so povzročile precejšnjo škodo na posesti in infrastrukturi.

Po obsežnih poplavah, ki so v Pekingu terjale najmanj 30 življenj, so se prebivalci soočili z omejeno državno pomočjo in pomanjkanjem zavarovanj za nastalo škodo. Več kot 80.000 ljudi je bilo prisiljenih v evakuacijo. Poplave so uničile ceste in prekinile oskrbo z elektriko, saj je v manj kot tednu dni padla količina dežja, ki je običajna za celo leto.

Zaradi močnih poplav, ki so prizadele sever Kitajske, je bilo v Pekingu evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev. Poplave so povzročile obsežno uničenje, kitajski predsednik Xi Jinping pa je že pred tem odredil obsežne reševalne akcije. Umrlo je najmanj 30 ljudi.

V Pekingu je zaradi izjemno močnega deževja, ki je v nekaj dneh prineslo letno količino padavin, umrlo najmanj 30 ljudi. Obilne padavine so preobremenile sistem upravljanja z nesrečami v kitajski prestolnici, kar je nekatere strokovnjake spodbudilo, da so mesto poimenovali "deževna past". Poleg smrtnih žrtev je bilo evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev.

Mesto Honolulu je vložilo tožbo proti velikim podjetjem za fosilna goriva, vključno z ExxonMobil, Shell in Chevron, zaradi vplivov podnebnih sprememb. Mesto trdi, da so podjetja desetletja vedela, da njihovi izdelki povzročajo globalno segrevanje, in imela od tega dobiček. Izid te tožbe bi lahko nakazoval, kako se bodo odvijali drugi podobni primeri.

Medtem ko se Evropa bori z visokimi temperaturami in obsežnimi gozdnimi požari, kot so poročali mediji, so drugod po svetu zabeležili tudi ekstremne vremenske pojave. V Pekingu so močne padavine zahtevale več deset življenj in povzročile evakuacijo več kot 80.000 ljudi. Po Evropi, vključno s Španijo in Portugalsko, se nadaljuje vroče in suho vreme, medtem ko so v Alpah zabeležili padavine. Vse to vpliva na počitniško sezono in povzroča dolge zastoje.

Južne dele Južne Amerike je sredi tamkajšnjega poletja prizadela močna zimska oluja, ki je s seboj prinesla sneg in led. Napovedujejo, da bo v nekaterih mestih zapadlo več kot 50 centimetrov snega. To se dogaja medtem, ko se jug Evrope, vključno z območjem Srbije, spopada z izjemno vročino, saj temperature dosegajo tudi do 44 °C.

Južno Dalmacijo je zajelo močno neurje z izjemnimi padavinami, ki so povzročile hudourniške poplave. Količina dežja, ki je padla v Pločah in na Pelješcu, je neobičajna za ta letni čas in je povzročila rekordne količine.

Več ameriških medijev, vključno s KTVZ.com in KMIZ.com, je 29. julija poročalo o petih ključnih temah: množičnih streljanjih, ekstremnem vremenu, tožbi SNAP, Planned Parenthood in Ghislaine Maxwell. Hkrati pa je pomembna novica imenovana Darren Beattie, ki je bil odpuščen kot pisec govorov v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa zaradi udeležbe na konferenci belih nacionalistov, za v.d. predsednika Ameriške mirovne inštitucije. Ločeno, mediji poročajo, da so morebitni rezi v javne medije, ki jih predlaga Trump, ogrozili delovanje postaj, kot je KBRW na Aljaski, kar bi lahko pustilo nekatere skupnosti brez ključnih povezav.

Severni del Evrope se je v preteklih dneh spopadal z izjemnim valom polarnega mraza, ki je v Skandinaviji povzročil padec temperatur do minus 40 stopinj Celzija. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer so oblasti odpovedale več sto letov, močno pa je oviran tudi preostali potniški promet. Arktični zrak je dosegel tudi osrednjo Evropo, kjer so v Nemčiji namerili minus 15 stopinj Celzija. Nizke temperature niso povzročile težav le v prometu, temveč so imele tudi usodne posledice za živali in povzročile kolaps infrastrukture v delih Grčije. Močno sneženje in veter sta povzročila številne izpade električne energije, reševalne službe pa so na terenu zaradi številnih nesreč in nujnih intervencij. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in omejitvi gibanja na prostem, saj se ekstremne razmere po napovedih meteorologov še ne bodo umirile.

Nove študije potrjujejo, da so vročinski valovi, suše in poplave v Evropi leta 2025 povzročili 43 milijard evrov škode. Ocenjuje se, da bo Katalonija do leta 2029 zaradi ekstremnih vročin utrpela dodatnih 6 milijard evrov izgube.

Število prijav škode, povezanih z julijskimi nevihtami, se je pri največjem madžarskem stanovanjskem zavarovalnem podjetju skoraj potrojilo. Do 9. julija je Alfa Biztosító prejela 5700 prijav, do 16. julija pa že več kot 14 tisoč. Zavarovalnica, ki je vodilna na trgu, je morala uvesti izredni ukrep, da bi obvladala ogromno število prijav.

Veliki kanjon se je znašel v dimu, saj so uničujoči požari prizadeli območje in uničili zgodovinsko ložo. Ti dogodki so znova opozorili na to, kako lahko ekstremni vremenski pojavi vplivajo na nacionalne parke, vrhunec turistične sezone in potovalne načrte. Požari v Severni Arizoni so močno prizadeli turistično gospodarstvo območja Velikega kanjona, saj je bilo uničenih več kot 100 objektov v nacionalnem parku Grand Canyon na severnem robu, kar je povzročilo veliko škodo podjetjem, odvisnim od turističnih prihodkov.

Guverner Indiane Mike Braun je ustanovil delovno skupino, ki bo ocenila in okrepila zvezne sisteme opozarjanja v sili, zlasti v primeru ekstremnih vremenskih razmer. Odločitev je bila sprejeta po tragični smrti več kot 130 ljudi v teksaški regiji Texas Hill Country, ki so umrli zaradi obsežnih poplav, ki jih je povzročilo neurje 4. julija.

Skupina Steve Miller Band je odpovedala tudi svoj nastop na sejmu Minnesota State Fair, pri čemer je kot razlog navedla ekstremne vremenske razmere, vključno z vročino, poplavami, tornadi, orkani in požari, ki ogrožajo varnost. Medtem so se v Ottawi in južnih predelih Severne Amerike pojavile napovedi za nevihte, z možnostjo tornadov v dolini Ottawa in povišanimi temperaturami v južnih regijah.

V Kaliforniji so ekipe v nedeljo odstranjevale blato s ključnih avtocest, meteorologi pa so opozarjali na nove nevihte, ki prihajajo po nedavnih poplavah in visokih plimah. Poplave so povzročile zapore cest in reševanje ljudi iz vozil.

V bolgarskem obmorskem mestu Sozopol je zaradi močnega vetra turistična ladja trčila v pristaniški pomol in utrpela resne poškodbe trupa. Po navedbah lokalnih virov je viharni veter povzročil pretrganje sidrne verige, zaradi česar je plovilo nekontrolirano odneslo proti kamnitemu obrežju. Poročila kažejo, da je trk v skale povzročil prebitje trupa ladje, kar je povzročilo vdor vode in delno potopitev plovila. Lokalno prebivalstvo poroča o ekstremnih vremenskih razmerah, ki so v pristanišču povzročile dodatno gmotno škodo. Poleg omenjene turistične ladje naj bi bilo po nepreverjenih informacijah domačinov potopljenih še nekaj manjših čolnov. Oblasti v Sozopolu so že začele z ocenjevanjem škode in preiskavo dogodka, medtem ko podatkov o morebitnih poškodovanih osebah za zdaj ni.

V nemškem mestu Lüdenscheid se je v zimskih razmerah pod težo snežne odeje zrušil glavni šotor tamkajšnjega cirkusa. Dogodek je sprožil obsežno reševalno akcijo, saj so bile v času zrušitve v šotoru ujete številne živali. Gasilci in reševalne službe so se hitro odzvali na klic na pomoč ter v nevarnih razmerah začeli z reševanjem štirinožcev. Po uradnih podatkih gasilske enote iz Lüdenscheida so bili vsi vpleteni varni, saj so reševalci uspešno izvlekli vse ujete živali brez hujših poškodb. Kljub veliki gmotni škodi na cirkuski opremi se je dogodek končal brez človeških žrtev ali izgub med živalmi. Pristojne službe so območje zavarovale, da bi preprečile nadaljnje nesreče zaradi nestabilne konstrukcije in vztrajnega sneženja.

Novo poročilo avstralske vlade opozarja, da podnebne spremembe do leta 2050 ogrožajo življenja in domove 1,5 milijona Avstralcev zaradi dviga morske gladine, poplav in vročinskih smrti. Minister za podnebne spremembe, Chris Bowen, se pripravlja na razkritje novih ciljev glede emisij.

V Bosni in Hercegovini je obilno sneženje v nedeljo povzročilo obsežne težave v cestnem prometu, zaradi česar so bile številne ključne prometnice popolnoma blokirane ali pa je promet po njih potekal izjemno počasi. Po poročanju Zveze avto-moto klubov iz Mostarja so bile razmere najtežje na gorskih prelazih, kjer so se zaradi neočiščenega snega in ustavljenih vozil oblikovali dolgi zastoji. Težave so se stopnjevale predvsem na magistralnih cestah, ki povezujejo osrednji del države z južnimi regijami. Zastoji so bili posledica kombinacije intenzivnih padavin in nepripravljenosti nekaterih udeležencev v prometu, kar je privedlo do ustavljanja tovornih vozil na izpostavljenih delih cest. Službe za vzdrževanje poti so se trudile odstraniti sneg, vendar je bila intenzivnost sneženja na določenih odsekih previsoka za sprotno čiščenje. Lokalne oblasti so voznike pozivale k previdnosti in uporabi obvezne zimske opreme, medtem ko so nekatere smeri ostale zaprte za tovorna vozila do stabilizacije razmer. Incident predstavlja dodaten pritisk na prometno infrastrukturo države, ki se je že v preteklih mesecih soočala z motnjami zaradi protestov v logističnem sektorju.