Močno deževje je prizadelo Peking in okoliške regije na severu Kitajske, pri čemer je v mestu Chengde umrlo najmanj osem ljudi. Poplave so povzročile precejšnjo škodo na posesti in infrastrukturi.

Po obsežnih poplavah, ki so v Pekingu terjale najmanj 30 življenj, so se prebivalci soočili z omejeno državno pomočjo in pomanjkanjem zavarovanj za nastalo škodo. Več kot 80.000 ljudi je bilo prisiljenih v evakuacijo. Poplave so uničile ceste in prekinile oskrbo z elektriko, saj je v manj kot tednu dni padla količina dežja, ki je običajna za celo leto.

Zaradi močnih poplav, ki so prizadele sever Kitajske, je bilo v Pekingu evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev. Poplave so povzročile obsežno uničenje, kitajski predsednik Xi Jinping pa je že pred tem odredil obsežne reševalne akcije. Umrlo je najmanj 30 ljudi.

V Pekingu je zaradi izjemno močnega deževja, ki je v nekaj dneh prineslo letno količino padavin, umrlo najmanj 30 ljudi. Obilne padavine so preobremenile sistem upravljanja z nesrečami v kitajski prestolnici, kar je nekatere strokovnjake spodbudilo, da so mesto poimenovali "deževna past". Poleg smrtnih žrtev je bilo evakuiranih več kot 80.000 prebivalcev.

Mesto Honolulu je vložilo tožbo proti velikim podjetjem za fosilna goriva, vključno z ExxonMobil, Shell in Chevron, zaradi vplivov podnebnih sprememb. Mesto trdi, da so podjetja desetletja vedela, da njihovi izdelki povzročajo globalno segrevanje, in imela od tega dobiček. Izid te tožbe bi lahko nakazoval, kako se bodo odvijali drugi podobni primeri.

Medtem ko se Evropa bori z visokimi temperaturami in obsežnimi gozdnimi požari, kot so poročali mediji, so drugod po svetu zabeležili tudi ekstremne vremenske pojave. V Pekingu so močne padavine zahtevale več deset življenj in povzročile evakuacijo več kot 80.000 ljudi. Po Evropi, vključno s Španijo in Portugalsko, se nadaljuje vroče in suho vreme, medtem ko so v Alpah zabeležili padavine. Vse to vpliva na počitniško sezono in povzroča dolge zastoje.

Južne dele Južne Amerike je sredi tamkajšnjega poletja prizadela močna zimska oluja, ki je s seboj prinesla sneg in led. Napovedujejo, da bo v nekaterih mestih zapadlo več kot 50 centimetrov snega. To se dogaja medtem, ko se jug Evrope, vključno z območjem Srbije, spopada z izjemno vročino, saj temperature dosegajo tudi do 44 °C.

Južno Dalmacijo je zajelo močno neurje z izjemnimi padavinami, ki so povzročile hudourniške poplave. Količina dežja, ki je padla v Pločah in na Pelješcu, je neobičajna za ta letni čas in je povzročila rekordne količine.

Več ameriških medijev, vključno s KTVZ.com in KMIZ.com, je 29. julija poročalo o petih ključnih temah: množičnih streljanjih, ekstremnem vremenu, tožbi SNAP, Planned Parenthood in Ghislaine Maxwell. Hkrati pa je pomembna novica imenovana Darren Beattie, ki je bil odpuščen kot pisec govorov v prvem mandatu predsednika Donalda Trumpa zaradi udeležbe na konferenci belih nacionalistov, za v.d. predsednika Ameriške mirovne inštitucije. Ločeno, mediji poročajo, da so morebitni rezi v javne medije, ki jih predlaga Trump, ogrozili delovanje postaj, kot je KBRW na Aljaski, kar bi lahko pustilo nekatere skupnosti brez ključnih povezav.

Grška nacionalna meteorološka služba (EMY) je izdala posodobljeno opozorilo o nevarnih vremenskih pojavih, ki bodo od torka, 6. januarja, do četrtka, 8. januarja 2026, prizadeli večji del države. Po podatkih meteorologov se večina zahodnih in severovzhodnih predelov Grčije spopada z močnim deževjem, nevihtami in viharnimi vetrovi. Vremenski pojavi niso le izjemno intenzivni, temveč tudi dolgotrajni, kar povečuje tveganje za poplave in druge nevšečnosti. Napovedi kažejo, da bo deževje najsilovitejše v zahodnih delih države, nato pa se bo v naslednjih 48 urah razširilo proti severovzhodu. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj naj bi padavine ponehale šele v četrtek zjutraj. Opozorilo poudarja, da kombinacija velike količine padavin in močnega vetra predstavlja resno grožnjo za promet in lokalno infrastrukturo v prizadetih regijah.

Črnogorske oblasti so bile zaradi ekstremnih vremenskih razmer in močnega deževja prisiljene zapreti magistralno cesto med Danilovgradom in Nikšićem na odseku pri kraju Orja Luka. Do zapore je prišlo po tem, ko je reka Zeta močno narasla in dosegla nivo 1167 centimetrov, kar je povzročilo poplavljanje cestišča in povečalo nevarnost za vse udeležence v prometu. Promet so preusmerili na nadomestno pot preko naselij Peštan, Šarena Ploča in Orja Luka. Poleg visokih voda težave povzročajo tudi številni zemeljski plazovi, zlasti v kraju Kupinovo, kjer pristojne službe z mehanizacijo že odstranjujejo nanose materiala. Občinske oblasti v Danilovgradu in Avtomoto zveza Črne gore (AMSC) voznike pozivajo k previdnosti, upoštevanju začasne prometne signalizacije ter prilagoditvi hitrosti zmanjšani vidljivosti in zahtevnim razmeram na vozišču.

Obsežne zimske razmere so povzročile znatne zamude in odpovedi v železniškem ter letalskem prometu, kar je med potniki sprožilo vprašanja o pravicah do povračila stroškov. Potniki na vlakih so po veljavni zakonodaji upravičeni do odškodnine v primeru večjih zamud, vendar pravila niso enotna za vse primere. Medtem ko so osnovne pravice potnikov v obeh panogah podobne, se letalski potniki pri uveljavljanju zahtevkov pogosto spopadajo z večjimi birokratskimi ovirami. Strokovnjaki opozarjajo, da so prevozniki dolžni zagotoviti osnovno oskrbo, kot so hrana in morebitna prenočišča, ne glede na vzrok zamude. Pri finančnih nadomestilih pa so razlike očitne; železniški prevozniki odškodnine izplačujejo pogosteje, medtem ko se letalske družbe v primeru ekstremnih vremenskih razmer lahko sklicujejo na izredne okoliščine, kar jih razbremeni plačila pavšalnih odškodnin. Potnikom svetujejo, naj skrbno hranijo vso dokumentacijo in dokazila o nastalih stroških.

Močno sneženje in poledica sta v torek na Nizozemskem povzročila obsežne motnje v prometu, kar je vodilo do popolne prekinitve železniških povezav in odpovedi številnih letov. Nizozemska železniška družba NS je sporočila, da zaradi neugodnih vremenskih razmer ne more izvajati nobenih prevozov, medtem ko je letalski prevoznik KLM na amsterdamskem letališču Schiphol odpovedal najmanj 300 načrtovanih letov. Vremenske razmere niso prizadele le javnega prevoza, temveč so povzročile tudi resne težave v cestnem prometu po vsej državi. Pristojne službe opozarjajo na nevarnost zaradi snega in ledu, ki bosta predvidoma še naprej ovirala potovalne načrte prebivalcev in turistov. Potnikom svetujejo, naj spremljajo najnovejša obvestila in se po možnosti izogibajo potovanjem, dokler se razmere ne stabilizirajo.

Obilno in neprekinjeno deževje je v zadnjih dneh na Kosovu povzročilo obsežne lokalne poplave, zaradi česar so številne reke in potoki prestopili bregove. Po podatkih Hidrometeorološkega inštituta Kosova (IHMK) so najbolj prizadeti zahodni in osrednji deli države, vključno z občinami Đakovica, Junik, Dečan, Mališevo in Klina. Naraščajoče vode so povzročile težave v prometu in ogrozile stanovanjske objekte, medtem ko so nekatere ceste ostale neprevozne. Institucije so izdale opozorilo pred nadaljnjim naraščanjem vodostajev, saj se padavine po napovedih meteorologov še niso umirile. Intervencijske službe so na terenu in spremljajo razmere, da bi preprečile večjo materialno škodo in zagotovile varnost prebivalcev. IHMK opozarja, da bi se lahko poplavni val razširil tudi na druge predele, če se intenzivnost padavin ne bo zmanjšala v prihodnjih urah. Prebivalce na ogroženih območjih so pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil civilne zaščite.

Nizozemsko so danes zajele močne snežne padavine in nizke temperature, ki so povzročile popolno blokado železniškega prometa in odpovedi številnih letov. Nizozemska železniška družba NS je sporočila, da zaradi snega in ledu vlaki niso vozili vsaj do 9. ure zjutraj po lokalnem času, saj so ekstremne vremenske razmere onemogočile varno obratovanje na celotnem omrežju. Težave se nadaljujejo tudi v letalskem prometu, kjer je nacionalni prevoznik KLM na amsteldamskem letališču Schiphol odpovedal najmanj 300 poletov. Schiphol, ki velja za eno najpomembnejših evropskih prometnih vozlišč, se z motnjami zaradi zimskega vremena spopada že peti zaporedni dan. Potniki so ujeti na letališčih, pristojne službe pa si prizadevajo očistiti steze in tire, vendar nizke temperature še naprej otežujejo normalizacijo razmer.

Močno sneženje in nizke temperature so v torek, 6. januarja, na Nizozemskem povzročili obsežne težave v letalskem, železniškem in cestnem prometu. Nizozemske železnice (NS) so zaradi zaledenelih tirnic in obilice snega zaustavile vse potniške vlake, medtem ko je letalski prevoznik KLM na amsterdamskem letališču Schiphol odpovedal več kot 300 poletov. Snežne razmere so ohromile državo že peti zaporedni dan, kar je močno obremenilo eno najpomembnejših evropskih prometnih vozlišč. Cestne službe so prav tako poročale o številnih incidentih, zaradi katerih njihovi inšpektorji niso mogli pravočasno doseči vseh kritičnih točk na avtocestnem omrežju, zlasti v okolici Utrecht-Langeraka. Številne poti so ostale neprevozne ali nevarne za promet, kar je povzročilo dodatne zastoje v času jutranje konice. Oblasti so potnike pozvale, naj spremljajo najnovejša obvestila, saj so se motnje v prometu nadaljevale čez celoten dopoldan.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

Nove študije potrjujejo, da so vročinski valovi, suše in poplave v Evropi leta 2025 povzročili 43 milijard evrov škode. Ocenjuje se, da bo Katalonija do leta 2029 zaradi ekstremnih vročin utrpela dodatnih 6 milijard evrov izgube.

Srbijo je danes zajelo izrazito hladno zimsko vreme, ki so ga zaznamovali močno sneženje in nevarnost ledene gore. Republiški hidrometeorološki zavod je izdal rdeči, oranžni in rumeni meteoalarm za različne dele države, saj so vremenske razmere nevarne za promet in infrastrukturo. V zahodnih, osrednjih in vzhodnih predelih države se je dež ob stiku s tlemi spreminjal v led, medtem ko je na severu in zahodu prevladovalo sneženje. Temperature so se gibale v razponu od -2 do 8 stopinj Celzija, pri čemer so ponekod zabeležili t. i. ledeni dan, ko najvišja dnevna temperatura ni presegla ledišča. Napovedi za prihodnje dni kažejo na nadaljevanje hladnega vremena, zlasti na severu države, kjer bo oblačno s snežnimi plohami. Na jugu in jugovzhodu Srbije so bile temperature nekoliko višje, vendar se tudi tam pričakuje postopen prehod padavin v sneg. Razlika v temperaturi med severom in jugom je bila na določene praznične dni zelo izrazita, saj so na jugu namerili tudi do 14 stopinj Celzija, preden je hladna fronta preplavila celotno ozemlje. Voznike in pešce opozarjajo na izjemno poledico, ki nastaja zaradi ledenega dežja.

Vzhodno in jugovzhodno Evropo je v začetku januarja 2026 zajel val ekstremnega zimskega vremena, ki prinaša velike temperaturne razlike in nevarne vremenske pojave. Na Poljskem meteorologi opozarjajo na prihod sibirskega mraza, saj se bodo temperature v prihodnjih dneh spustile do -22 stopinj Celzija. Državo je že prekrila debela snežna odeja, ki povzroča nemalo težav v prometu, v prihodnje pa se pričakujejo še dodatne padavine in močan veter, ki bo v gorskih predelih povzročal snežne zamete. Hkrati se Bolgarija spopada z nenavadno velikimi temperaturnimi nihanji. Medtem ko se v severozahodnem delu države srečujejo z dežjem, snegom in poledico pri temperaturah okoli ledišča, v jugovzhodnih krajih in ob Črnem morju temperature zaradi močnega južnega vetra dosegajo celo 19 stopinj Celzija. V gorah še naprej sneži, močan jugozahodni veter pa otežuje razmere na smučiščih. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo nestanovitno vreme z padavinami in mrazom nadaljevalo skozi ves teden, kar bo vplivalo na vsakodnevno življenje in varnost v celotni regiji.